"Ljudje, ki so spravili podjetja v stečaje, morajo odgovarjati"

Po Gantarjevih besedah ne moremo mimo dejstva, da so pridobljene delavske pravice v sedanjih kriznih časih tudi pri nas večkrat grobo kršene in pogostokrat priznane le na deklarativni ravni. Prav leta gospodarske krize so razkrila oblike izkoriščanja delavcev, za katere smo verjeli, da sodijo v preteklost, je na slovesnosti ob prvomajskem srečanju pri spomeniku NOB na Javorovici nad Šentjernejem dejal Gantar in poudaril, da se mora to končati. "Stvari se v zadnjem letu izboljšujejo" Tudi državni organi, ki jim je zaupan nadzor nad spoštovanjem zakona, po Gantarjevem mnenju niso vedno ravnali dovolj hitro in odločno. Kljub temu meni, da se stvari v zadnjem letu izboljšujejo. Prav tako se izboljšuje tudi zakonodaja, je dejal. "Kriza je Slovence postavila pred nove izzive" Zato Gantar meni, da je gospodarska kriza državljane Slovenije postavila pred nove izzive ter pred vprašanje, kako naprej. Politični spori okoli skupne prihodnosti se zaostrujejo prav v času, ko se je Slovenija iz najhujšega po vsem sodeč že izvlekla in beleži zmerno gospodarsko rast. Zato moramo nekaj storiti za prihodnost, je dejal.

"Svet se je pač spremenil" Ni namreč vlade na svetu, ki bi lahko danes mladim ponudila zaposlitveno varnost za vse življenje, je prepričan Gantar, saj se je "svet pač spremenil". Obregnil se je tudi ob aktualno politično dogajanje in pojasnil, da če kaj potrebujemo v današnji slovenski politiki, je to, "da postavimo skupne cilje pred kalkulacije posameznih političnih strank ali veljakov".

Spomin na krvave dogodke 16. marca 1944 Gantar je govor izkoristil tudi za spomin na krvave dogodke 16. marca 1944 nad Šentjernejem, "ko je v neenakem boju z okupatorjem in izdajalskim sovražnikom izkrvavel 4. bataljon Cankarjeve brigade". Bili so izdani, poraženi in uničeni, je dejal. Ta dogodek se je v spominu po njegovem mnenju ohranil kot eden najbolj tragičnih, ne samo, ker je večina borcev padla v boju, "ampak predvsem zaradi neverjetnega barbarstva, ki je bitko spremljalo".

Nasprotniki so po končanem spopadu namreč peščico preživelih brutalno in neusmiljeno pokončali, je spomnil Gantar in dodal, da niso prizanesli niti mrtvim, ki so jih oropali in "zverinsko iznakazili".

Na upokojenca le še 1,6 delovno aktivnega prebivalca Prvi maj je sicer letos v Sloveniji dočakalo slabih 822 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Viša se namreč tako število brezposelnih kot upokojencev. Po podatkih statističnega urada je bila februarja brezposelnost 12,3-odstotna, na enega upokojenca pa v pokojninsko blagajno vplačuje le še 1,6 delovno aktivnega prebivalca.

Semolič opozoril na brezposelnost med mladimi Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je ob teh podatkih spomnil na brezposelnost med mladimi, vse več ljudi, ki morajo za preživetje prejemati socialno podporo in negotovost delavcev v različnih podjetjih. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je prepričan, da so z različnimi ukrepi zagotovili socialno varnost prebivalstva. Še enkrat je spomnil tudi na pomembnost pokojninske reforme.

"Krizo povzročil pohlepen kapital" ZSSS je sicer včeraj zvečer na Rožniku pripravila tradicionalno kresovanje. Semolič je ob tej priložnosti zatrdil, da krize niso povzročile pokojnine in delavske plače, temveč pohlepen kapital. Zato "ne" pokojninski reformi, je pozval.

Nobena delavska pravica ni podarjena, prav za vsako se je treba boriti,je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik ZSSS.

"Gospodje politiki zahtevajo, da zgarani ljudje delajo tri leta dlje, in mislijo, da bodo s tem rešili pokojninsko blagajno," je bil oster Semolič. Ti politiki se po njegovih besedah ne zavedajo, da je delavec, starejši od 60 let, za delodajalca čisti strošek, da večina ljudi take obremenitve ne bo zmogla ter tako večina sploh ne bo dobila polne pokojnine.

"Naredili bomo vse za neuspeh te krivične reforme" Semolič vidi rešitev na drugem koncu verige: delo naj dajo mladim, ki so izobraženi in dela željni, dobički pa naj ne gredo v roke špekulantov in na borzo, temveč naj se vlagajo v razvoj in nove tehnologije. Napovedal je, da bodo sindikati storili vse za neuspeh "te krivične reforme".

"Povežimo se za lepši jutrišnji dan" Ob tem se je vprašal, ali je res naša usoda večno krčenje pravic, ali je res nemogoče v 21. stoletju celo zahtevati več pravic in več pravne varnosti. "Politiki bi radi videli, da smo ubogljivi in se s tem sprijaznimo," je menil in državljane pozval, naj se borijo, naj se "povežejo za lepši jutrišnji dan".

Največji kres prižgali v Rušah Kresovi so v soboto zvečer kljub ponekod kislemu vremenu zagoreli tudi drugod po državi. Največjega so prižgali v Rušah, kjer je zagorelo več kot 700 kubičnih metrov odpadnega lesa in vejevja.