Četrtek, 7. 9. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
Slovenski promotor bosanskih piramid v zgodovino, navdušenje med Slovenci ostaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,83
13
Projekt bosanskih piramid desetletje po tem, ko je zgodba začela krožiti po medijih - tudi svetovnih -, v Bosno in Hercegovino pritegne lepo število turistov. Medtem pa v Sloveniji ugaša ustanova za promocijo piramid, med ustanovitelji katere je bil poleg domnevnega bosanskega odkritelja piramid Semirja Osmanagića tudi pravnik Šime Ivanjko.
Ideja o piramidah, ki naj bi se skrivale pod nizom trikotno oblikovanih hribov 30 kilometrov iz Sarajeva in naj bi po velikosti ter starosti prekašale znamenite egipčanske piramide, je v Sloveniji dobila veliko pozornosti. Ob obisku Slovenije marca 2012 so Semirja Osmanagića, ki trdi, da je odkril dolino piramid, med drugim sprejeli evropska poslanka Tanja Fajon, zdaj že pokojni bosanski ambasador Slavko Puljić in novogoriški župan Matej Arčon.
Mediji so takrat poročali tudi o novoustanovljeni mednarodni fundaciji s sedežem v Ljubljani, s katero je Osmanagić po lastnih besedah nameraval "promovirati resnico o dozdajšnjih in nadaljnjih izkopavanjih ter dognanjih v Visokem ter tudi tako pridobiti investitorje za ambiciozen hotelski, zdraviliški, rekreativni, ekološko usmerjen in arheološki kompleks, ki bi posnemal obliko tamkajšnjih piramid in bi bil unikaten na svetu".
Osmanagiča, ki trdi, da je odkril prve evropske piramide, zaradi entuziazma in značilnega klobuka imenujejo tudi bosanski Indiana Jones.
Hitro slovo od ambicioznih ciljev
Morda je odkritje, morda pa ne, o teoriji bosanskih piramid Semirja Osmanagića pravi pravnik Šime Ivanjko.
Pet let in pol kasneje je fundacija na poti v likvidacijo, ki jo je - kot veleva zakon - že potrdilo tudi ministrstvo za kulturo. Osmanagićeve pooblaščenke v Sloveniji Cvetke Drole nam na prek spleta dostopne telefonske številke ni uspelo priklicati. Pravnik Šime Ivanjko, ki je bil poleg Droletove, Osmanagićeve in Irene Rezec med ustanovitelji ustanove, pa nam je pojasnil, da ta ni nikdar zaživela v skladu s prvotno zastavljenimi načrti.
Ivanjko sicer pravi, da je sam sodeloval le, ker ga je Osmanagić, s katerim sta se poznala že prej in ki ga je navdušil s svojim entuziazmom, prosil za pravno pomoč pri pripravi statuta in drugih aktov ustanove. Ideja o piramidah se mu je zdela zanimiva, zato je pristal.
A fundacija je, kot je njemu znano, organizirala nekaj predavanj v Sloveniji in en izlet v Sarajevo ter promovirala Osmanagovićeve knjige, nato pa se je zaradi težav v vodstvu projekt ustavil. Zdaj so ustanovo likvidirali, Ivanjko pa zagotavlja, da za seboj ne puščajo dolgov. Ali to drži, nam ni uspelo preveriti, saj podatki o poslovanju ustanov niso javno dostopni.
Piramidna znamenitost se nahaja 30 kilometrov od bosanske prestolnice Sarajevo.
Kruta potegavščina?
Desetletje po tem, ko je Osmanagić javno obeležil domnevno odkritje piramid, uradne potrditve njihovega obstoja ni. S svojimi trditvami, da so piramide večje in starejše od egipčanskih, pa je Bosanec izzval kar nekaj gneva med znanstveniki, ki njegovo teorijo zavračajo. Evropsko združenje arheologov je celotno zgodbo označilo za kruto potegavščino.
Osmanagić je nekoč dejal, da je njegova najdba, ki spreminja zgodovino, povzročila, da so arheologi okrog njega zgradili "zid sovraštva". Bosanec tako še naprej novači prostovoljce, ki kopljejo po rovih pod hribi in iščejo dokaze, da je piramide zgradila človeška roka. Še naprej vztraja tudi, da v piramidah in predorih seva in valovi, kar blagodejno vpliva na počutje ljudi.
Ivanjko pravi, da je zgodba morda verjetna, morda pa ne. "Sam sem bil trikrat tam, vsaki dve leti, in vidim, da dela napredujejo. Ko pridete v te kanale, predore slab kilometer pod zemljo, je nekakšen čuden občutek. Občutek, da je tam nekaj bilo. A ne vem, morda je odkritje, morda pa ne," pravi.
Dokazi gor ali dol, turizem raste - tudi na račun Slovencev
Kakorkoli že, ideja o piramidah je pri mnogo turistih padla na plodna tla, saj lokalni turizem cveti. Bosanski mediji v zadnjih mesecih navajajo Osmanagićeve trditve, da je še leta 2008 občina Visoko naštela deset tisoč, letos pa jo bo po načrtih obiskalo že 50 tisoč turistov. Po njegovih navedbah prednjačijo prav Slovenci, ki se, sodeč po objavah na Osmanagovićevi spletni strani, odločajo tudi za prostovoljska dela na projektu.
Kljub rastočemu zanimanju za piramide glavna bosanska znamenitost poleg Sarajeva in Mostarja ostaja Medžugorje, ki letno sprejme milijon obiskovalcev. A obisk pada, Bosanci pa krivdo pripisujejo tudi papežu Frančišku, ki je maja izrazil resen dvom o domnevnih razodetjih v tem romarskem kraju.
Na turistični ogled piramid vabijo tudi naše turistične agencije, na spletu ponudbo tržita na primer večji agenciji Palma in Sonček. Odgovor, zakaj so se odločili za ta produkt, še čakamo.
Bosanska občina Visoko v lani spisani turistični strategiji razvoj turizma pripisuje prav tej znamenitosti, ustvarjeni na podlagi prostovoljne pobude. "Številni obiski turistov, prostovoljcev in raziskovalcev ter organizacija seminarjev in konferenc, vezanih na piramide, so povečali globalno prepoznavnost občine kot turistične destinacije," piše v strategiji, ki predvideva tesnejše povezovanje z lokalnimi oblastmi in občinskimi ponudniki turističnih storitev.
Pobočja mariborske Piramide krasi vinska trta, Osmanagić pa trdi, da ima hrib tudi ugoden energijski učinek.
Mariborska Piramida ni piramida
Osmanagić je v zadnjih letih piramide iskal tudi v Sloveniji. V prednovoletnem času leta 2015 je obiskal tudi Maribor in preverjal, ali je znan hrib v štajerski prestolnici po imenu Piramida morda piramida.
Ekipa je ugotovila, da ni, da pa iz hriba prihaja blagodejno sevanje in da je prijeten za sprehajanje.
13