Sobota, 3. 10. 2020, 17.37
3 leta, 7 mesecev
Ljubljanska jama postala zavetišče za zlate ribice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,96
3
V gradbeni jami med Dunajsko cesto in Bežigrajskim dvorom so postavili zavetišče za zlate ribice.
Ljubljana je postala bogatejša za prvo zavetišče za zavržene zlate ribice, ki jih s pomočjo mrež ulovijo v slovenskih ribnikih in kalih, kjer izpodrivajo avtohtone vrste. Obisk ribnika v gradbeni jami med Dunajsko cesto in Bežigrajskim dvorom v tako imenovanem Kraterju je nadvse primer za otroke, saj na interaktiven način osvetljuje življenje in problematiko te živali.
Zlate ribice so tujerodna vrsta rib, ki se je v Sloveniji razmnožila, ko so lastniki nezaželene "hišne ljubljenčke" odvrgli v naravo. Kot pojasnjujeta Sebastjan Kovač in Gaja Mežnarić Osole iz društva Trajna, ki stoji za tem projektom, so zlate ribice za naš ekosistem nevarne, ker prenašajo eksotične bolezni, se prehranjujejo z jajčeci in ličinkami avtohtonih vrst ter z njimi tudi tekmujejo za hrano.
"Ribiška društva in drugi jih zato redno izlavljajo iz jezer, ribnikov in kalov. Večina ulovljenih rib konča kot hrana za druge živali, vendar se po svetu in v Sloveniji vse bolj uveljavljajo zavetišča, kjer lahko ribice živijo dalje. Največje zavetišče ima pariški akvarij, ki gosti več kot 600 nezaželenih ribic, pri nas pa od leta 2014 deluje inovativno zavetišče v Kopru," dodajata.
Ribnik želja lahko sprejme do deset ribic
Od tod tudi ideja za projekt snovanja ljubljanskega zavetišča za zlate ribice, poimenovanega Ribnik želja, ki so ga v društvu postavili kot odziv na neravnovesja v vodnih ekosistemih, ki so jih ljudje povzročili z izpustih teh ribic v naravo. Namesto da bi ulovljene ribice ubili ali z njimi nahranili živali v živalskih vrtovih, lahko te od zdaj svoje življenje nadaljujejo v ljubljanskem zavetišču.
Premer ribnika je 180 centimetrov in za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi ga povečali. "Ribnik lahko gosti deset zlatih ribic, saj vsaka izmed njih potrebuje najmanj 80 litrov vode. Če bi bil odziv velik in če bi pridobili finančna sredstva, bi najbrž razmišljali o razvoju dejavnosti," pravita Kovač in Mežnarić Osoletova.
Prvi so si ribnik ogledali učenci bežigrajskih osnovnih šol.
Ali to pomeni, da bo zavetišče sprejelo tudi ribice, ki bi jih s seboj prinesli lastniki?
Novo domovanje za odvržene hišne ljubljenčke tako deluje kot urbani ribnik z akvaponiko, ki vzpostavlja simbiozo med rastlinami, ribami in ljudmi. Ribe s svojimi izločki ponujajo rastlinam potrebno hrano, rastline ribam zagotavljajo čisto vodo.
Ker se zlate ribice prehranjujejo tudi z ličinkami komarjev in drugih insektov, s svojo prisotnostjo prispevajo k bolj prijetnemu druženju na gradbeni jami, kjer bo spomladi prihodnje leto vrata odprl laboratorij za trajnostno oblikovanje Krater.
Kot so nam pojasnili v društvu, bodo vse, ki bi želeli oddati svojo zlato ribico, jo sprejeti ali izdelati svoj urbani ribnik, preusmerili na Petra Maričića, ki ponuja storitev v okviru projekta ZooSofia.
Obisk ribnika bo zabaven predvsem za otroke
Delovanje zavetišča je sicer od sredinega odprtja v polnem teku. Prvi, ki so ga imeli možnost obiskati, so bili učenci nižje stopnje bežigrajskih osnovnih šol. Otroci so ponavadi tudi tisti, ki si želijo ribice za domačo žival, zato želijo avtorji projekta kompleksno življenje zlatih ribic predstaviti prav njim.
"V ribniku smo ustvarjalci postavili tudi interaktivno instalacijo, ki življenje in problematiko zlate ribice šolarjem in vsem preostalim prihodnjim obiskovalcem predstavi prek zvočne pravljice. Pravljico o zlati ribici je pripravila Kaja Avberšek, z glasbo pa jo bo spremljala Alja Petric," sta nam v nadaljevanju podrobnosti projekta predstavila Kovač in Mežanarić Osoletova.
Kot sta nam še zaupala, je ta projekt pomemben predvsem zato, ker prepleteno ozavešča o okoljski in naravovarstveni problematiki vodnih ekosistemov ter o našem odnosu do hišnih ljubljenčkov.
"Hkrati na inovativen način prek pravljice in možnosti stika z ribicami lahko spoznamo te organizme ter se z njimi povežemo na morda drugačen način, kot smo vajeni. Projekt se nam zdi dober, ker je bil zastavljen interdisciplinarno ter ker v njem sodelujejo ustvarjalci s področja umetnosti, arhitekture, glasbe, oblikovanja, veterine in biologije," dodajata.
Ribnik je v gradbeni jami
Kot sta še dejala, so med pripravo njegovi ustvarjalci podrobneje spoznali zgodovino odnosa ljudi do zlatih ribic kot domačih živali, njihov izvor in biologijo. "Krape, ki so imeli namesto sivo-zelenega izražen rdeče-rumen gen, so namreč iz naravnih ekosistemov začeli izlavljati kitajski menihi. Zanje so ustvarili posebne ribnike usmiljenja in tako kazali svoje sočutje do teh svetlečih plavalcev. Lahko bi rekli, da so nam bili menihi pri projektu nekakšen vzor," za konec povesta Kovač in Mežnarić Osoletova.
Ribnik želja se nahaja v gradbeni jami med Dunajsko cesto in Bežigrajskim dvorom, v tako imenovanem Kraterju v produkcijskem prostoru društva Trajna, ki nastaja v partnerstvu Društva za permakulturo Slovenije in društva prostoRož. Krater je začasni laboratorij za trajnostno oblikovanje, ki bo vrata odprl spomladi 2021.
Na zaraslem gradbišču bodo delovali delavnica ročne izdelave papirja, mizarska delavnica, laboratorij za vzgojo užitnih gliv in urbano zavetišče za zlate ribice. Projekt je ime dobil po kraterju podobni luknji, iz katere so kopali gramoz.
3