Ljubljančani zadolženi še enkrat bolj od preostalih Slovencev

Zadolženost Mestne občine Ljubljana (MOL) je v letu 2011 glede na leto 2010 narasla še za 5 milijonov evrov. Zadolženost MOL-a tako skupaj z zadolženostjo javnih podjetij znaša že 216 milijonov evrov, kar pomeni, da je MOL ustvaril 27 odstotkov celotne zadolženosti vseh slovenskih občin in javnih podjetij skupaj. Glede na to, da ima Ljubljana 13,5 odstotkov vsega slovenskega prebivalstva, je torej prebivalec Ljubljane zadolžen še enkrat bolj kot povprečen Slovenec.

Poročilo o stanju zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin na dan 31. 12. 2011 razkriva, da je ob koncu leta 2010 celotna zadolženost občin, brez njihovih pravnih oseb, znašala 556, ob koncu lanskega leta pa 624 milijonov evrov.

Zadolženost občin se je tudi v letu 2011, tako kot že nekaj zadnjih let, povečala. Lansko povečanje zadolženosti je 12-odstotno, kar znaša 68 milijonov evrov, in je za skoraj polovico manjše od povečanja v predhodnem letu. Leta 2010 se je namreč zadolženost občin, v primerjavi z letom 2009, povečala za 21,9 odstotka.

Prihodki občin so se lani, prvič doslej, zmanjšali. V letu 2010 so v skupni vrednosti znašali 2.186.079.764 evrov, v letu 2011 pa so se zmanjšali za 5,7 odstotka in so znašali 2.061.173.031 evrov. Delež zadolženosti občin znotraj bruto domačega proizvoda se je povečal za 11,4 odstotke, saj se je zadolženost občin povečala za 12 odstotkov, bruto domači proizvod pa samo za 0,6 odstotka.

V zadnjem letu se je povečal tudi obseg dolga pravnih oseb javnega sektorja na lokalnem nivoju. Ob koncu leta 2010 je dolg pravnih oseb javnega sektorja znašal 178, leto kasneje skoraj 181 milijonov evrov. Porast ni velika, znaša 1,7 odstotka in je sedemkrat manjša od porasta zadolženosti samih občin. Prav tako je celoten obseg dolga pravnih oseb opazno, kar tri in pol krat, manjši od dolga samih občin.

Poročilo tudi razkriva, da večina dolga občin odpade na tri statistične regije, in sicer: Osrednjeslovensko, Podravsko in Savinjsko. Njihov dolg predstavlja 58 odstotkov dolga vseh regij. Vse tri regije so svoj dolg v preteklem letu še povečale. Najmanjši delež zadolženosti izkazujeta Zasavska in Goriška regija. Zadolženost Zasavske regije predstavlja manj kot en odstotek, zadolženost Goriške pa manj kot odstotka celotne zadolženosti. Zasavska je edina regija, katere zadolženost se je v lanskem letu zmanjšala tako v deležu kot v nominalnem obsegu.

Pri pravnih osebah javnega sektorja je slika nekoliko drugačna, saj opazno odstopa zadolženost Osrednjeslovenske regije. Leta 2010 je tej regiji pripadal 49-odstotni delež zadolženosti, v preteklem letu pa se je še povečal za dobre 4 odstotke. Osrednjeslovenski regiji sledita Obalno-Kraška in Podravska. Medtem ko se je zadolženost Obalno-Kraške regije lani nekoliko povečala, se je zadolženost Podravske nekoliko zmanjšala. Opazno zmanjšanje so v lanskem letu dosegle tudi pravne osebe javnega sektorja Savinjske, Zasavske in Goriške regije.

Kot ugotavlja Ministrstvo za finance, je je obseg zadolževanja občin še vedno znotraj zakonsko dopustne meje. Se pa število občin, ki se s svojimi letnimi obveznostmi za poplačilo dolgov bližajo zakonsko dovoljenemu obsegu, vsako leto povečuje, tako kot se hkrati manjša število občin, ki niso zadolžene.

Težave s prezadolženostjo imajo občine Gornji Petrovci, Štore, Šalovci, Solčava in Komenda. Prav občina Komenda je v letu 2011 prvič uradno evidentirala posojilo, ki ga je najela pri pravni osebi zasebnega prava brez soglasja ministrstva. S tem posojilom je tudi znatno presegla zakonsko določen obseg zadolževanja.