Kučan: Upor proti fašizmu je najčistejša legitimacija slovenskega naroda

Prvi maj 1945 je bil dan, ko so enote slovenskih partizanov in Jugoslovanske armade vkorakale v Trst ter osvobodile mesto in okoliške kraje. Ob obletnici tega dogodka sta kriška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije in krajevno Slovensko kulturno društvo Vesna priredila proslavo, na kateri je bil slavnostni govornik Milan Kučan.

Slovenska država je sad slovenskega uporništva Slednji je med drugim poudaril, da je slovenska država sad slovenskega uporništva, s katerim je pretkana vsa slovenska zgodovina. Slovenci se v hudih in prelomnih časih strnemo okoli vrednot, kot so svobodoljubnost, zvestoba, ponos in čast, zvestoba tem načelom pa je zahtevala upor in boj. Zato je bil boj proti okupatorju moralna dolžnost ter etično in junaško dejanje, pa tudi vprašanje časti in ne le preživetja, kajti "morda bi bilo mogoče preživeti tudi brez odpora, a to bi bilo preživetje s sklonjeno glavo in ponižanje pred lastno zgodovino in prihodnostjo", je dejal Kučan.

Bivši predsednik republike je tudi opozoril, da je zelo dolgo trajalo, da je bil prispevek primorskih Slovencev v uporu in boju zoper fašizem prepoznan in priznan tudi v demokratični italijanski republiki. Do pravnega priznanja slovenske manjšine ter zakonskega varovanja njenega položaja in pravic pa je prišlo po dolgih letih vztrajnih prizadevanj Slovencev, ki jih je v občestvo italijanske republike dokončno sprejela šele bivša levosredinska vlada Romana Prodija. Pri tem Kučan verjame, da bodo kljub nekaterim neugodnim znamenjem teh dni to spoštovali tudi sedanji desnosredinski upravitelji, ki so zmagali na nedavnih volitvah.

"Vir vsega zla je nedvomno fašizem, spočet v Italiji" Sicer je bilo po Kučanovih besedah življenje na stičišču narodov vse prej kot prijazno in je bolj razdvajalo kot povezovalo ljudi. "Razumeti in priznati pa je treba, da je nedvomno vir vsega zla fašizem, ki je bil spočet v Italiji in v svoji brutalnosti preizkušen prav na Slovencih. Fašizem je prapočelo zla, ki je rodilo nacizem, vojno in strahotne zločine med njo, pa tudi povojna maščevanja, v katerih je bilo brez sodbe pobitih sto tisoče in preseljeno na milijone ljudi po vsej Evropi," je dejal Kučan.

"Tisto, kar je različno med nami, dela naše skupno življenje bogatejše"

Pri tem je dodal, da zdaj, ko Slovenci in Italijani živimo znotraj Evropske unije, zavezani istim vrednotam in ciljem, "imamo veliko priložnost, da to pot prehodimo in pošteno pogledamo na takratna dogajanja. Brez tega ne bo odrešenja, ne bo medsebojnega zaupanja in spoštovanja. To pa nam omogoča, da na medsebojna razmerja prenehamo gledati skozi prizmo preteklosti." Dovolj je namreč razlogov, da se zdaj premisli o skupni prihodnosti, o tem, kaj jo lahko naredi bolj prijazno, kako se bo zavarovalo Jadransko morje, kako se bomo lotili okoljskih vprašanj, energetske oskrbe, transporta, migracij, "kako bomo znali razumeti, da tisto, kar je različno med nami, dela naše skupno življenje bogatejše, in bomo zato to znali spoštovati," je prepričan bivši slovenski predsednik.

Tondo sestavil novo deželno vlado FJK Novi predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK) je v sredo imenoval člane nove deželne vlade, ki je odraz zmage desne sredine na nedavnih deželnozborskih volitvah 13. in 14. aprila.

Nova vladna ekipa ima 11 članov Kot izhaja iz sporočila tiskovnega urada deželne vlade FJK, ima nova vladna ekipa enajst članov. Poleg predsednika Renza Tonda iz Ljudstva svobode Silvia Berlusconija jo sestavljajo še podpredsednik Luca Ciriani ter odborniki Elio De Anna, Vanni Lenna, Riccardo Riccardi, Alessia Rosolen in Sandra Savino iz Ljudstva svobode, Federica Seganti in Claudio Violino iz Severne lige, Roberto Molinaro iz Sredinske unije ter neodvisni odbornik Vladimiro Kosic. O resorjih, ki jih bodo pokrivali, bo padla odločitev na prvi seji vlade FJK.