Ponedeljek, 22. 4. 2024, 15.14
1 teden, 4 dni
Zadeva Jaklič: KPK uvedla predhodni preizkus, predsednica pa poziva k temeljiti razjasnitvi primera
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Ustavni sodnik Jaklič je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla predhodni preizkus glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. A na KPK dodajajo, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov. Na očitke se je danes odzvala tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da je treba primer razčistiti do konca.
KPK, ki je prijavo glede Jakliča prejela prejšnji teden, bo v predhodnem preizkusu navedbe iz prijave preverila z vidika svojih pristojnosti, so sporočili.
"Dodajamo pa, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK nismo pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev," so zapisali.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes odzvala na očitke ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.
Po mnenju Pirc Musarjeve primer ustavnega sodnika Jakliča v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti pravno ni "tako enostaven", zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni podrobneje proučila, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete.
Po besedah predsednice Nataše Pirc Musar že danes morda vidimo, da ni dovolj varovalk, kako nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi, predvsem kar se tiče zasebnih poslov.
"In če je, bo verjetno kar prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna, in če ni, jo bo treba spremeniti," je dejala ob robu današnjega srečanja štirih predsednikov na Brdu pri Kranju ob 20-letnici članstva Slovenije v EU.Po mnenju predsednice je prav, da v zadevi Jaklič ustrezne institucije opravijo svoj posel, ob čemer je spomnila, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v tej zadevi že uvedla predhodni preizkus. "Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK" je poudarila. Že danes pa po njenih besedah morda vidimo, da ni dovolj varovalk, kako nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi, predvsem kar se tiče zasebnih poslov.
"Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, če je vendarle ustavni sodnik Jaklič prek s. p. počel še kaj drugega, kot le predaval," je povedala medijem.
V zvezi z zadevo je predsednica izpostavila še, da naša zakonodaja ne določa dovolj podrobno primerov, ko sodnik že nastopi funkcijo, zatem pa ustanovi še popoldanski s. p. Spomnila je na primer drugega sodnika, ki je bil v sodnem postopku v podobni zadevi. Vendar je podjetje ustanovil še preden je postal sodnik, medtem ko je ustavni sodnik Jaklič to storil po nastopu funkcije.
KPK opozarja na razpršeno zakonodajo področja
Za določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč velja, da so subsidiarne narave, torej da veljajo, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače, so pojasnili v odgovoru. "Na KPK sicer že dlje časa aktivno opozarjamo na preveč razpršeno zakonsko ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar povzroča nepreglednost in ustvarja tveganje za neučinkovit nadzor, pa tudi možnost (pre)široke interpretacije različnih zakonskih ureditev istega instituta," so opozorili.
Zato so leta 2021 na vlado naslovili pobudo za poenotenje zakonskih določb s področja nezdružljivosti funkcij v okviru zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Pričakujemo, da bo pobuda upoštevana ob naslednjih spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," so zapisali. Ta primer po njihovem mnenju namreč ponovno kaže na to, da bi bilo področje smiselno ustrezno urediti.
Jaklič: Zakon mi mojo dejavnost dopušča
Prijavo zoper Jakliča je po tistem, ko je o tem poročal tednik Mladina, v petek napovedala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Če očitki držijo, pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika.
Ustavni sodnik Jaklič pa je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.
