Konec razprave o noveli zakona o izvrševanju kazenskih sankcij

Šturm: Gre za uskladitev z devetimi, že veljavnimi zakoni Kot je v predstavitvi novele zakona povedal Šturm, gre pri tem predlogu za uskladitev z devetimi, že veljavnimi zakoni. Namen zakona je po pojasnilu Šturma tudi bistveno zmanjšanje administrativne obremenitve delavcev v zaporih. Večji poudarek je v predlogu dan še alternativnim oblikam prestajanja kazni, uvaja pravosodno varnostno policijo, ki bo v prihodnosti zagotavljala tudi varovanje pravosodnih organov. Poleg tega novela vsebuje tudi določbe o vzpostavitvi kazenske evidence in omogoča elektronsko preverjanje podatkov iz le te. Določa še pravno podlago za vodenje neizbrisnih kazenskih evidenc za pedofile, je v predstavitvi zakona povedal še Šturm.

Predlagane spremembe bodo podprli v poslanskih skupinah koalicijskih SDS, NSi in SLS. Po mnenju Dimitrija Kovačiča (SDS) novela prinaša potrebne spremembe, ki bodo prispevale k učinkovitosti kazenskega postopka. Poslanec še meni, da so širše spremembe zakona o kazenskem postopku potrebne, zato upa, da bodo čim prej pripravljene za obravnavo v DZ.

Novelo pozdravljajo v NSi in SLS V NSi bodo novelo podprli, ker jo vidijo v luči večje učinkovitosti sojenja in večje pravne varnosti, pri čemer pa pozdravljajo prizadevanja za pripravo novega zakona na tem področju, je pojasnila Majda Zupan. Tudi Marjan Drofenik (SLS) je prepričan, da je vsaka sprememba, ki bo zagotovila bolj učinkovite sodne postopke, več kot dobrodošla, novela pa bo po njegovem mnenju prispevala k večji učinkovitosti sojenja in večji pravni varnosti ter administrativni razbremenitvi strank v kazenskem postopku.

Opozicija opozarja na "nove primere Rožman"

V opozicijskih poslanskih skupinah pa so med drugim opozarjali na razširitev kroga upravičencev za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka po smrti obsojenca v primeru pravnomočnih obsodilnih kazenskih sodb iz zakona o popravi krivic ter možnost vlaganja zahtev za varstvo zakonitosti in obnov postopkov do leta 2012.

"Vemo, ko smo leta 2005 prvič imeli takšne spremembe, kakšen je bil njihov efekt in zakaj so bile vložene. In bi gospoda ministra samo vprašal, ali se pričakujejo kakšne nove obnove postopkov, ki bodo imeli takšen političen predznak, kot ga je imela obnova postopkov v primeru nadškofa Rožmana," je denimo vprašal Miran Potrč (SD).

SD nasprotuje uvedbi smrtne kazni V poslanski skupini SD menijo, da ni potrebe po uvedbi prestajanja dosmrtne zaporne kazni. Za to vidijo več razlogov. Beblerjeva je navedla ugotovitve strokovne skupine, ki je delovala pod okriljem inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani, da kaže razmišljati o odpravi sedaj možne najstrožje sankcije zapora 30 let. V PS SD zaradi navedenih pomislekov ne bodo podprli predlaganega kazenskega zakonika, je zaključila Beblerjeva.

Zmago Jelinčič trdi, da gre za "politikantske spremembe", pripravljene v korist RKC

Tudi Aleš Gulič (LDS) je opozoril na omenjeno določbo, poleg tega pa opozoril, da se predlagana novela nanaša na še nesprejeti kazenski zakonik. "V LDS že načelno ne podpiramo nobenega predloga zakona, ki temelji na nekem nesprejetem zakonu, sploh kadar gre za zadevo, ki je strokovno sporna ali pa povzroča zelo veliko dvomov," razloge za nepodporo predlogu navaja Gulič.

Na predlagane rešitve ne pristajajo tudi v SNS, saj gre po besedah Zmaga Jelinčiča za "politikantske spremembe", pripravljene v korist RKC. Jelinčič napoveduje, da bo to "eden prvih zakonov, ki jih bo treba spremeniti po volitvah". Podobno meni Boštjan Zagorac (Lipa), ki je prepričan, da novela favorizira RKC, opozarja pa tudi na prehitevanje z elektronizacijo. "Ali bodo naslednja stopnja virtualni zapori," se je vprašal.