Ponedeljek, 11. 11. 2019, 15.22
4 leta, 5 mesecev
Knovs obremenil Drenikovo: Ni upoštevala zakona in pravil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,39
24
Knovs je v poročilu ugotovil, da slovenska agentka pri arbitraži med Slovenijo in Hrvaško ni upoštevala Zakona o tajnih podatkih.
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala Zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo.
Knovs ugotavlja, da je Simona Drenik opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena s tem, da tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljeno prenašati.
NPU ni podal kazenske ovadbe, saj zanje ni bilo podlage
Poročilo navaja, da so se pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, ki so vsebovali tajne podatke, dogajali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav, zunaj delovnega časa Drenikove in brez vednosti zunanjega ministrstva, predsednika vlade in Sove: "S tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala Zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade."
Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.
Razhajanja med izjavami Drenikove in predstavnikov Sove
Komisija je ugotovila tudi razhajanja med izjavami Drenikove in predstavnikov Sove o njunem sodelovanja v obdobju arbitražnega postopka. Medtem ko je Drenikova dejala, da je bilo njeno sodelovanje s pooblaščenimi osebami iz Sove formalno in neformalno, Sova vztraja, da neformalnih delovnih pogovorov z agentko ni bilo.
"Vsi pogovori in sestanki, ki so se zgodili med njo in pooblaščenimi osebami Sove v obdobju arbitražnega postopka, so bili uradni in formalni ne glede na to, ali so bili v prostorih agencije ali zunaj nje," piše v poročilu. Knovs je sklenil, da pri delu projektne enote v nobenem segmentu ni šlo za razkorak med teorijo in prakso glede varnostnih zahtev ter glede finančnih in drugih materialnih sredstev, kot je dejala Drenikova, saj so bila finančna sredstva, tehnična oprema in strokovna znanja za potrebe arbitražnega postopka vedno in v celoti zagotovljena.
Poročilo navaja, da so se pogovori Drenikove in Sekolca, ki so vsebovali tajne podatke, dogajali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav, zunaj delovnega časa Drenikove in brez vednosti zunanjega ministrstva, predsednika vlade in Sove.
Glede Sekolca v poročilu piše, da je bil že pred nastopom funkcije slovenskega arbitra izkušen arbiter z veliko prakse pri pravilih, povezanih z arbitražnim postopkom: "Vedel je, da mora biti ves čas odločanja povsem nepristranski in neodvisen od strank. Kljub temu je bil v kontaktih in razgovorih s slovensko agentko, in to po nezaščiteni mednarodni telefonski liniji."
Knovs tudi meni, da odločitev, da za arbitra izberejo Sekolca, ki ni strokovnjak za pomorsko in mednarodno javno pravo, morda ni bila najboljša. "Na začetku tudi sam ni imel ambicij, da bi postal arbiter, razpolagal pa je z nekaterimi imeni za arbitra, ki jih je ponudil slovenski strani. Kot kaže, so ga po nekaj opravljenih razgovorih prepričali, da se prijavi na razpis za arbitra," piše v poročilu.
Drenikova: Delovanje Knovsa zunaj njegovih pristojnosti
Drenikova se je na ugotovitve Knovsa odzvala z besedami, da je bilo delovanje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zunaj njenih pristojnosti, kar da izhaja tudi iz njenega poročila. Pri tem je poudarila, da ni kršila zakona o tajnih podatkih, kar so po njenih besedah ugotovili tudi pristojni organi. "Menim, da je bilo delovanje Knovsa zunaj njegovih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na pogovoru na komisiji," je poudarila Drenikova.
Dodala je, da komisija ni ugotovila nič novega, kar ne bi bilo že pred tem znano splošni javnosti, zunanjemu ministrstvu in policiji. "Kar zadeva namigovanja, da naj nekatere moje trditve ne bi držale, pa želim izpostaviti, da za vsemi trditvami stojim in da so dejstvo ne glede na to, kaj so po štirih letih in več od obravnavanih dogodkov uradno izjavili predstavniki določenih organov," je dejala Drenikova.
Knovs zanikal navedbe nekdanjega zunanjega ministra Erjavca
Knovs je ob tem zanikal navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Sova namreč ministra ni nikoli varnostno ozaveščala ne v prostorih agencije ne v prostorih ministrstva, piše v poročilu.
Knovs je zanikal navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah.
Ob tem poročilo poudarja, da je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi Zakona o tajnih podatkih lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba zunanjega ministrstva pa zanj ni izvedla usposabljanja. Knovs je sklenil, da je poročilo prispevek komisije k zagotavljanju večje varnosti na področju ravnanja s tajnimi in občutljivimi podatki ter za večjo ozaveščenost funkcionarjev in uradnikov, ki imajo dostop do njih.
"Navedeni primer je hkrati poziv za razvijanje večje varnostne kulture vseh, ki imajo dostop do tajnih podatkov. Varnostna kultura je del splošne kulture posameznika, ki mu omogoča, da prepozna metode, oblike in sredstva, ki ga ogrožajo, ter da prepozna vire ogrožanja ne glede na to, kje in kako se izkazujejo," še poudarja komisija.
Erjavec: Gre za napad Tonina na politične nasprotnike
Na poročilo Knovsa se je že odzval nekdanji zunanji, danes pa obrambni minister Karl Erjavec. Predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) po njegovih besedah komisijo zlorablja za napad na politične nasprotnike, iz vse zgodbe pa "na koncu ni nič", je prepričan Erjavec, ki vztraja pri trditvah, da sta ga na zunanjem ministrstvu obiskala dva operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah.
Knovs je namreč v danes objavljenem poročilu te navedbe Erjavca zanikal. Erjavec je danes pojasnil, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso navedli. "Res pa je, da o tem ni bilo tečaja na Sovi," je dejal nekdanji zunanji minister. Po njegovem mnenju gre za poskuse zavajanja: "Želi se me predstaviti, kot da lažem." Pri tem je Erjavec še opozoril, da je bila komunikacija med Drenikovo in Sekolcem nedopustna.
Hrvaška po objavi prisluhov izstopila iz arbitraže
Komisija je javni del poročila, ki obsega 17 strani, sprejela brez glasu proti na seji minuli petek. Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra. Knovs je ob tem sporočil, da dodatnih izjav v zvezi s poročilom ne bodo dajali, saj "javni del poročila predstavlja vsa potrebna dejstva ter ugotovitve in stališča komisije, s katerimi lahko seznani zainteresirano javnost".
Komisija je obravnavala, kako so se lahko zgodili prisluhi sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Po objavi teh prisluhov je Hrvaška nato sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da ni tako. Hrvaška prav tako zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.
24