Ponedeljek, 16. 4. 2018, 16.51
6 let
Knovs sprejel končno poročilo o delu za lani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes sprejela končno poročilo o delu v letu 2017. Po napovedih predsednika komisije Branka Grimsa bo državni zbor poročilo obravnaval predvidoma v maju na seji, ki jo bodo zahtevali na podlagi zbranih poslanskih podpisov.
Poročilo je sestavljeno iz dveh delov - zaupnega in javnega, ki vključuje tudi priporočila in sklepe. Kot je pojasnil Grims, v teh posebej opozarjajo na stvari, ki so še ostale odprte in za katere je treba ali izvesti ustrezne preiskave ali storiti druge korake, ki so nujni za varnost državljank in državljanov.
Med njimi je navedel preiskavo zaradi nepravilnosti in suma pranja denarja v NLB. Nujno bi bilo, da se pospeši in celovito izpelje celotno preiskavo in da se proti odgovornim za vsa ugotovljena kazniva dejanja sproži tudi ustrezne postopke pred pristojnim sodiščem, je dejal Grims v izjavi za medije po današnji zaprti seji komisije.
Več zgodb brez epiloga
Kot še eno zgodbo brez epiloga je omenil prisluškovalno afero pri arbitraži. Glede na to, da je zadeva imela zelo velike negativne posledice za državo, tudi v poročilu opozarjajo, da je treba "opraviti ustrezno preiskavo, postopke in vsako morebitno nezakonitost, nepravilnost ali malomarno opravljanje dolžnosti ustrezno sankcionirati, se pravi preganjati skladno z zakonom", je dejal Grims.
Opozoril je tudi na vprašanje ubojnih sredstev nekdanje Udbe. Obstaja dokumentacija o več sto tajnih mestih oziroma bunkerjih, kjer naj bi bila ta sredstva, je dejal. Kot je pojasnil, na mestu, ki si ga je komisija ogledala, sicer ni bilo več ničesar, a ne vedo, kako je v drugih primerih. Po besedah predsednika Knovsa bi morali zadeve ustrezno preiskati, saj gre za vprašanje varnosti ljudi, zlasti otrok, ki bi lahko naključno naleteli na ta sredstva.
Komisija sicer po Grimsovih besedah tudi opozarja, da še vedno ni pridobila nekaterih dokumentov, na podlagi katerih policija izvaja in financira posebne metode in ukrepe. Opozarja tudi na odtekanje podatkov v nekaterih policijskih upravah, kar po njihovem mnenju kaže, da se s podatki ne ravna ustrezno.
Prav tako komisija opozarja na vprašanje zakonodaje za zbiranje podatkov o telekomunikacijskih storitvah, ki so pomembni za delo varnostno-obveščevalnih služb. Kot je dejal Grims, se ni našlo volje za ureditev tega področja, čeprav je komisija na obstoječo procesnopravno praznino opozarjala. Pri tem je posvaril, da ima to lahko tako za pravni red Slovenije kot za njen mednarodni ugled zelo velike posledice, saj so zaradi tega lahko oproščeni tudi ljudje, ki storijo najtežja kriminalna dejanja.
Kmalu bomo potrebovali še ograjo na meji z Italijo
Grims se je dotaknil tudi vprašanja ilegalnih migracij in vsega, kar je z njimi povezano, kar je bila tema, ki so ji bili po njegovih besedah še posebej zavezani. Kot je dejal, se na področju migracij stvari znova zaostrujejo. Komisija je menila, da je bila odločitev vlade za postavitev ograje na meji s Hrvaško pravilna, obžalujejo le, da ta ni popolna. Ob tem je Grims dodal, da "bomo verjetno v kratkem potrebovali še eno tako ograjo in to na meji z Italijo", pri čemer je opozoril, da bi se po spremembi vlade v Rimu lahko zgodil "izgon okoli 600 tisoč migrantov, kar bi za Slovenijo pomenilo nerešljiv varnostni problem".
