Nedelja, 29. 9. 2019, 15.00
4 leta, 6 mesecev
Ptujska kmetija odkrila revolucionarni način ohranitvenega kmetijstva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,92
18
Na prvi pogled se zdi, da je na kmetiji Majerič v Gorišnici v ospredju pridelava čebule, slovenskega avtohtonega in zaščitenega ptujskega lüka, a ni tako. Branko je na svoji kmetiji razvil revolucionarni sistem ohranitvenega kmetijstva, za katerega ne potrebuje glifosata. Za obdelavo na kmetiji uporablja osnovno mehanizacijo, namesto 11 ur konvencionalne obdelave sam porabi dve uri. Zato, ker v tla posega minimalno, se njegove njive višajo, zadržujejo dušik brez gnojil, zemlja pa je zaščitena pred vremenskimi vplivi in omogoča enako količino pridelka kot v konvencionalnem kmetijstvu. Po njegovem mnenju je zadnji čas, da se Evropa prebudi in spremeni koncept kmetijstva, ki danes temelji na čim večji porabi fitofarmacevtskih sredstev in podpori industrije kmetijske mehanizacije.
Majeričeva kmetija obdeluje 40 hektarjev zemlje. Pridelujejo poljščine v kolobarju, torej nekaj koruze, ječmena in drugo, od zelenjadnic pa imajo čebulo – ptujski lük, ki je njihov glavni zelenjadarski produkt, česen, v zadnjem času uvajajo še fižol in repo.
Branko je z ohranitvenim kmetijstvom začel, danes je že okoli 10 do 15 kmetov, ki tako kmetujejo. V njegovi vasi so trije, največ jih je v tem delu Slovenije, so pa tudi na Dolenjskem, na Vrhniki in drugod, počasi se zavedanje širi, pravi Branko.
"Tudi tisti najbolj razviti kmetje ugotavljajo, da delajo vedno več, zato potrebujejo tudi vedno močnejše traktorje, na koncu pa imajo vedno manj in jih njihov način pridelave nikamor ne pripelje, zato jih pogosto zanima, kaj počnemo," pravi Branko.
Ključna je obdelava s čim manjšim posegom v tla
Na njivi, ki nam jo je pokazal, imajo posejane nekaj gorjušice in gomoljno rastlino "tili čretiš", kot ji pravi Branko. Rastlina prihaja iz Amerike in s pomočjo korenine sama rahlja tla. Ima poseben koren, ki se lahko tudi poje in je kot kolerabica, a Branko jo uporablja predvsem zato, da vrača organsko maso v tla in tla rahlja.
"Na njivi je bil požet ječmen, po njem pa smo s čim manjšimi motnjami tal z notil sejalno tehniko posejali te rastline. Znotraj so še vedno vidni ostanki strnišča, in to je zgodba ohranitvenega kmetijstva," pove.
Kot razloži, tovrstno kmetijstvo pozna tri osnovna načela. Prvo je, da nič ali minimalno posegaš v tla. Drugo načelo je, da imaš po posegu v tla, če je ta že potreben, najmanj trideset odstotkov površine pokrite z organsko maso. To je zato, da je prst zavarovana pred vremenskimi nevšečnostmi, predvsem pred pritiskom dežne kapljice na prst in pa proti izparevanju vode in močnemu segrevanju tal. Tretje načelo govori o tem, da je treba v kolobarju zvrstiti čim več rastlin. "Torej ne le, da imaš na njivi glavno rastlino, temveč poseješ po njej takoj vmesni dosevek, v katerem naj bo čim več metuljnic, ki imajo sposobnost, da same črpajo dušik iz zraka, saj to, kar proizvajajo tovarne in pakirajo v vreče, metuljnice delajo same," pojasni Branko.
Samo metuljnice imajo sposobnost, da na koreninah naselijo bakterijo kot zajedavca, ta zajedavec omogoča rastlini, da črpa iz zraka dušik, v zameno pa od rastline dobi hrano. "Če bi uspelo kmetijstvu razviti takšne bakterije tudi za druge vrste rastlin – koruze predvsem in trave, bi zmagali, a to se ne da, le metuljnica ima takšno sposobnost, torej soja, fižol, v glavnem stročnice. Zanimivo je to, da se te bakterije ne naselijo v primeru, da gojite sojo in imate močno pognojena tla. Prisotnost velike količine nitratnega dušika v tleh jim škoduje," pove Branko.
"Metuljnica lahko s pomočjo bakterij na letni ravni iz zraka počrpa sto kilogramov čistega dušika. To je toliko, kolikor ga je v 350 kilogramih mineralnega gnojila, za katero porabimo nenormalne količine fosilnih goriv. Za industrijsko kmetijstvo so zato vse to kontradiktorne zadeve in jih ne spodbujajo. Mene glava boli, da v Evropi nimamo stročnic, ki so predvsem pomembne za beljakovinsko krmo pri živalih, pa smo živinorejsko območje," je kritičen Branko.
Video: na prvi pogled enostavno, a zahteva več znanja
Prazna njiva je katastrofa za naravo
Bistvo tega načina kmetovanja je, da tla le površinsko obdelamo, nato pa je treba s primerno sejalnico posejati novo rastlino. Predposevek ostane čez zimo in na Brankovi njivi bo spomladi rasla koruza. Te rastline delajo tako dolgo, dokler jim narava dopušča, kar je do prvih nižjih temperatur. Če bodo prve nizke temperature šele konec novembra, bodo te rastline delale vse do takrat, in to je bistvo vsega, razloži Branko.
"Črna njiva, črna brazda je katastrofa za naravo in tega se sploh ne zavedamo. To je izčrpavanje tal do onemoglosti in izpuščanje ogljikovega dioksida v zrak. Zato s takšnimi metodami kmetovanja vežemo ogljik na tla. Preveč ogljika imamo nad seboj, premalo pa v tleh. A tega se v konvencionalnem kmetijstvu ne da narediti. Pravijo, da je oranje v kmetovanju v izpustu ogljika v zrak podobno podiranju gozda, s to razliko, da to na njivi počneš vsako leto," pove Branko in doda, da so prav zato na njihovi kmetiji po letu 2000 nehali orati.
Video: Ključno je, da je njiva poraščena ali pokrita
Od takrat, ko ne orjemo več in tla izredno malo motimo, smo v sedmih ali osmih letih humus dvignili za približno en odstotek. Kdor pozna metode, dobro ve, za kaj gre. V konvencionalnem načinu se njive nižajo, namesto da bi se višale.
Video: Več prednosti, ki druga z drugo dajejo sinergijske učinke
Deset let smo se mučili z različnimi načini, ker tehnologije za tovrstno kmetijstvo ni
"Deset let smo se mučili z različnimi načini, ker za takšno kmetovanje ni razvitih tehnologij. Te niso razvite, ker industrija tega ne želi. Najbolj me boli, ker smo Evropejci odkrili Ameriko in v Ameriki pustili pamet, zdaj pa se nam dogajajo čudne zadeve in to je nepopisna škoda," je dejal Branko.
"Leta 2011 je kolega Rebernik (Milan Rebernik Žižek, op. p.) pripeljal takšno orodje, ki ga je naključno našel na sejmu v Hannovru. Ko je to prišlo v Slovenijo, smo s kolegoma Rebernikom in Miheličem (Rok Mihelič, op. p.) z Biotehniške fakultete v Ljubljani odkrili in razvili tehnologijo plitve kompostirne obdelave tal. To pomeni, da tla čim bolj plitvo obdelamo, nato pa vse ostanke čim bolj plitvo zadelujemo v tla ali pa jih puščamo na površini, kar je zaželeno. To je zdaj tehnologija, ki spada v ohranitveno kmetijstvo," razloži Branko.
Ohranitveno kmetijstvo je sicer v svetu podprto z "no-tillom", tehnologijo, pri kateri se samo poseje, tla pa se ne obdelujejo. "Pri "no-tillu" sicer ni nobenega posega v tla, nobene motnje v talnem profilu, vendar pri tem uporabljaš glifosat, kar je pa nadaljnja katastrofa. Mi smo že po letu 2011, ko smo pripeljali orodje, začeli ugotavljati, da bomo lahko kmetovali z zmanjšano uporabo herbicidov in popolnoma brez glifosata. Vsi so nas spraševali, kako je to mogoče, ker "no-till" za zdaj brez glifosata nima rešitve, zato se v ZDA razvija, v Evropi pa ne, ker bo slej ko prej prišlo do blokade glifosata, če ne prej, leta 2024.
Tehnologijo plitve konzervirajoče obdelave tal so poimenovali kompostna obdelava MRM (Majerič, Rebernik, Mihelič), z njo pa navdušujejo mnoge tujce, ki so do obiska pri njih ohranitveno kmetijstvo poznali le kot možnost kmetovanja ob uporabi glifosata.
Orodje, ki se imenuje štirivrstni vario disk in stane približno 20 tisoč evrov, uporabljajo na dveh kmetijah.
Video: Kako deluje štirivrstni vario disk
V ohranitvenem kmetijstvu Evropa na zadnjem mestu
"Zdaj imamo idealno priložnost, saj smo v Sloveniji razvili kompostirni način obdelave tal, ki spada v kontekst ohranitvenega kmetijstva. Zanimivo je tudi to, da je bilo leta 2018 v svetu že 200 milijonov hektarjev, obdelanih na način ohranitvenega kmetijstva, paradoks pa je, da je Evropa tu na zadnjem mestu, celo za Afriko. Veste, kakšna blokada znanja je to v pristopu k novim tehnologijam kmetovanja, ki so povezane s primarnim obdelovanjem, in ne s tem, kaj se bo dogajalo z živino v hlevu ali s piščancem v ne vem kakšnem klimatiziranem prostoru," pravi Branko in doda, da to pomeni strašen manko znanja in tehnologij v pristopu k primarnemu kmetijstvu.
"Moj zaključek je, da za tem stoji evropska kmetijska industrija strojev, ki ne dovoli, da bi kmetje v Evropi obdelovali tla na način, da bi porabljali manj energije, manj fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in posledično manj ogljika spuščali v tla in na koncu več naredili za trajnost in sonaravni način kmetovanja," pravi Branko.
"Za to, da rastlina raste, obdelava tal ni potrebna"
Ključna stvar, ki je povprečni kmet ne razume, je ta, da za to, da rastlina raste na njivi, ni potrebna nobena obdelava. Vsaka obdelava je celo škodljiva. Pride pa do tega, da imaš težavo s plevelom, ki jo moraš na neki način rešiti, in zato je leta 1950 po industrijski revoluciji in odkritju FFS to izbruhnilo v višave. Američani so razvili "no-till", glifosat, gensko spremenjene rastline, mi pa imamo danes sistem, s katerim lahko brez glifosata kmetujemo na način, da ohranjamo tla, humus v tleh, vežemo ogljik na tja in še vedno dosegamo iste pridelke.
Da potrebujem 20 minut, da požanjem in posejem en hektar, mnogi težko razumejo
Na njegovih njivah ni več treba hoditi s škornji, pove, a najbolj se razlika med njegovimi in drugimi njivami pozna, ko močno dežuje, pravi Branko.
"Na moji njivi zemlja vodo vpije in je še vedno zemlja zrahljana, na sosedovi njivi pa voda ostaja na površini. Zaradi tega talni delci na površini razpadajo, in ko je mokra, površina postane kot marmelada, ko pa je suha, je trda kot beton. In tako se zgodba spet začne – potrebuješ en stroj za podrahljanje pa drugega za rahljanje, in ko to narediš, čez tri dni spet zapade dež in se ponovi ista zgodba. Jaz pa medtem naravo le opazujem.
In potem me sprašujejo vsi, kako imam lahko toliko časa. Če bi delal na klasični način, je vprašanje, ali bi imel danes čas za pogovor z vami, pa marsikam ne bi mogel iti. Si vi predstavljate, da mi požanjemo pridelek v dveh dneh? Če si sin, ki je v službi, vzame dopust, imava požeta vsa žita in njive že na novo posejane. To je 20 minut dela na enem hektarju zemlje in to je težko razumeti," razlaga Branko in doda, da konvencionalni način pridelave prinese 11 ur, sam pa potrebuje dve uri in bi to lahko delal tudi ob službi.
"Tradicionalne zgodbe so izpete, zato ni novih študentov"
Ko k njemu prihajajo študentje in profesorji, mu razlagajo, da študentov ni. "Normalno, da jih ni, ker so tradicionalne zgodbe izpete in po tradicionalnih načinih se industrijskega kmetijstva ne moremo več iti naprej. Industrijsko kmetijstvo v Evropi je prišlo pred prepad in vanj bodo padli tako tisti, ki so slabi, kot tisti, ki so dobri. V Evropi imamo težave s presežki hrane. Nikakor ne morem razumeti, da mi intenziviramo poljedelsko proizvodnjo do onemoglosti z ne vem kakšnimi pristopi za obdelavo, z ne vem kakšnim gnojenjem in uporabo fitofarmacije, nato pa se na koncu srečamo na trgu in rečemo, da tega ne moremo prodati, ker smo predragi," pravi Branko.
Po njegovem mnenju se na ta način dela dvojna škoda – prvič nič nismo zaslužili, drugič pa smo zasvinjali naravo. "In ko to obrneš in se vprašaš, zakaj je cena tone koruze taka, kakršna je, nato pa ugotoviš, da je več kot 80 odstotkov koruze v Evropi drugače narejene, kot jo pridelujemo mi, a oni so tisti, ki nam delegirajo tempo," pravi.
"Sinergijskih učinkov je preveč, da bi jih lahko preprosto opisali"
Naš način obdelave ima toliko sinergijskih učinkov, da jih je težko na kratko sploh opisati. Kar se tiče porabe fosilnih goriv. Ko se v Evropi pogovarjamo o ekonomiji v kmetijstvu, govorimo o pet-, osem-, desetodstotnih prihrankih, na primer zdaj v primeru digitalizacije. Ko govorimo o ohranitvenem kmetijstvu, govorimo o večkratnikih vrednosti prihranka, torej o 100-, 150- in 200-odstotnih prihrankih. Če porabite za pridelavo koruze namesto 11 ur le dve uri, si lahko predstavljate, kakšen prihranek je že to in v preostalem času bi lahko ljudje delali kaj drugega. Zato me jezi, da dijaki in študenti prihajajo iz šol, kjer jih bombardirajo z znanjem, ki je premalo. Biti danes človek z znanjem kmetijstva ne pomeni samo to, da poznaš stroko, k temu si poklican, skrbiš tudi za del narave.
Video: Ključne prednosti ohranitvenega kmetijstva
To je tudi najboljši sistem za kombiniranje z ekološkim kmetijstvom, saj če še vedno delaš klasično v tleh, še vedno pripomoreš k slabšanju tal. Preizkušamo različne tehnike, preizkušamo nove. Razvijamo tehnologijo za ekološko kmetijstvo, kjer bi lahko tla z rastlino pokrili do take mere, da bi lahko vanjo posejali novo rastlino, a pleveli ne bi prerasli pokrova.
"Ni pomembno le, koliko je zraslo, temveč tudi, kaj si pustil naravi"
"Kdor je v Magni za tekočim trakom, ne skrbi za naravo in dela tam, dokler ga lastnik ne odslovi. Jaz pa sem tu na svoji njivi in lahko sem falot, lahko pa trajnostno sonaravno kmetujem. Zdaj vidimo, da bo Evropa to končno začela podpirati in treba bo tudi meriti rezultate. Ne le s tem, da se meri, kaj je zraslo, temveč je pomembno tudi, kaj si naravi pustil za posledico.
Ko so Angleže vprašali, kakšni so učinki ekološkega kmetijstva in koliko so pridelali, so odgovorili, da se o tem niti ne pogovarjajo, temveč to povejo s tem, da so stotine ton fitofarmacevtskih sredstev manj dali v naravo in nismo porabili tisočih kilogramov mineralnih gnojil, ki so vezana na porabo fosilnih goriv. To so zdaj podatki in ne to, ali si lahko pridelal 20 ton ali sedem ali morda tri. Tu smo tudi mi zbegani, ker še vedno mislimo, da je kmetijstvo mogoče samo, če je pridelek velik. To sploh ni več res, pridelka je preveč. Ta veliki pridelek pa je naredil takšno škodo v naravi, da je ne znamo niti pokazati in izračunati," je kritičen Branko.
Video: Pridelka je količinsko enako kot pri konvencionalnem kmetijstvu
"Škodo, ki jo zemlji narediš v enem letu, popravljaš deset let"
Kot pravi Branko, škodo, ki jo na zemlji narediš v enem letu, popravljaš pa deset let. Poznavalci ohranitvenega kmetijstva pravijo, naj bi zemlja potrebovala 20 let, da se popolnoma spremeni in si opomore, a to je nekaj, kar je treba doživeti.
"Če boš s tem načinom začel pri 40 letih, boš to doživel šele pri 60 letih, če pa to začneš pri 60 letih, pa vprašanje, ali boš to sploh doživel, zato bi morali danes s tem začeti čim mlajši ljudje," pove in doda, da smo ljudje generalno gledano preveč neučakani, a narava nas vsak dan po svoje priklanja.
Organizirali združenje ohranitvenega kmetijstva in pripravili izdelan ukrep
Na pobudo vseh treh, ki so pri razvoju sodelovali, so leta 2015 organizirali slovensko združenje za ohranitveno obdelavo tal in zadevo pripeljali tako daleč, da imajo danes na mizi pri ministrstvu kompletni ukrep za novo obdobje, razloži Branko.
"In zdaj je zato nekaj ognja v strehi. Ohranitveno kmetijstvo, njegova načela in pristopi tabuje podirajo drugega za drugim. Kmet je pa prvi, ki je narejen tako, da se tradicionalnega oklepa za vsako ceno. To je zdaj preboj prek obeh fakultet do javne svetovalne službe in do tega, da bi ljudi v šolah začeli učiti takšnega pristopa kmetovanja," pravi Branko.
Kot je dejal, so v združenju ohranitvenih kmetov ukrep, ki so ga predlagali ministrstvu, izdelali do konca. V njem je predvidena tudi podpora v smislu investicijske podpore, torej da bi bili ljudje nagrajeni za nakup opreme.
V prvem tednu julija bo svetovni kongres ohranitvenega kmetijstva, na katerega bo prišlo okoli 2.000 strokovnjakov in 4.000 kmetov z vsega sveta. Ta kongres naj bi bil zadnji pritisk na Evropo, da mora spremeniti koncept kmetijstva, in vanj mnogi polagajo velike upe.
Pridelavo česna opuščajo, ker je kitajski prepoceni
Ptujski lük ima evropski certifikat z zaščiteno geografsko označbo, zato je njegova pridelava vsako leto podvržena strogi kontroli, na Majeričevi kmetiji ga vsako leto preverjajo najmanj trikrat.
Čebule na leto pridelajo vsako leto okoli dva hektarja, tržnega pridelka pa je okoli 15 ton po hektarju. Česna so včasih imeli dva hektarja, zdaj pa ga imajo manj od hektarja, saj ga počasi opuščajo.
"Potrošniki ga ne želijo plačati, mi pa ga za malo denarja ne moremo pridelovati. Kitajski česen je na slovenskih policah po 4,5 evra, naša proizvodna cena na njivi pa je tri evre. Če ga pospravim in očistim in zanj ne dobim šest evrov na dvorišču, je brez pomena, da ga pridelujem. Če ga posadim en hektar, potrebujem za to dve toni česna po sedem evrov na kilogram, to je največja tragika, saj to daš v zemljo in eno leto ne dobiš ničesar. Ekonomika pridelave česna je odvisna od tega, koliko pridelovalcev plača delovno silo, le od tega je odvisna cena, zato je tudi kitajski česen tako poceni. To je tudi edina rastlina, ki je še niso mogli hibridizirati, čebulo so že gensko spremenili in je na trgu polno hibridov, česna pa ne morejo.
Vsaka glavica čebule gre petkrat skozi pridne roke
Branko na kmetiji dela večinoma sam, ko ima čas, mu pomaga sin Vasja. Površine zmore obdelovati sam, saj mu to omogoča ravno ohranitveni način kmetovanja, ob določenih delih pa potrebuje tudi dodaten par rok in takrat na pomoč priskočijo sorodniki in prijatelji.
Preden pride v roke kupcu, gre vsaka čebulica ptujskega lüka, ki prav takšen zaradi značilnosti tal zraste le na Ptuju, vsaj petkrat skozi skrbne roke. "Ko se ptujski Lük pobira, nikogar ni, ker so vsi na morju in na dopustu. Pobira se konec julija in v začetku avgusta, na soncu pri 35 stopinjah, tega ne zdrži vsak. En hektar se z 10 ali 12 ljudmi pobira dva dneva. Pospravijo ga v zabojčke po 10 ali 15 kilogramov, ti gredo v prostor, kjer se naravno sušijo, kasneje pa se to čisti in prebira," razloži Branko. Za vrečo, v kateri je pet kilogramov "kralja med čebulami", kot pravijo zaščitenemu ptujskemu lüku, kupci na Brankovem dvorišču odštejejo deset evrov, kilogram česna pa stane šest evrov.
Oglejte si vse utrinke s kmetije Majerič
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
18