Petek, 3. 4. 2020, 20.31
4 leta, 1 mesec
Koronavirus krepi lokalno samooskrbo
Klasične tržnice ugasnile, spletne cvetijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,31
6
Pot do hrane se spreminja. Kmetje z možnostjo dostave imajo dela toliko, kot še nikoli doslej.
Zaradi omejitev, ki jih je s seboj prinesla epidemija koronavirusa, so pridelovalci in predelovalci svojo ponudbo s pravih tržnic preselili na splet. Če kdaj, sta prav v teh razmerah Facebook in splet skoraj nujna pripomočka pri prodaji. Čeprav je epidemija prinesla številne izzive, je po drugi strani ponudila tudi priložnosti. Lahko bi dejali, da povpraševanje in ponudba lokalne hrane še nikoli nista imela takšne spodbude, ljudje se v lokalnem okolju zdaj še bolj povezujejo, čas je za okrepitev samooskrbe in medsebojno podporo med potrošniki in pridelovalci, pravijo naši sogovorniki.
Ker številni ljudje ostajajo doma in se želijo izogniti velikim trgovinam, se je povečala potreba po spletnih nakupih in drugih nakupih, kjer je mogoča dostava. Spletne trgovine večjih trgovcev so zaradi velike količine povpraševanja naletele na velike težave. Nove možnosti za oddajo naročila se takoj zapolnijo in na dostavo je treba čakati tudi po en teden.
Kupci so vse bolj ozirajo po lokalnem okolju, tudi na spletu
Zaradi vseh omejitev, težav s spletnimi trgovinami in skrbi za svoje zdravje so ljudje začeli iskati druge alternative in se ozrli po svojem lokalnem okolju. Do izraza so prišla tudi spletna stičišča, kjer se združujejo ponudniki in povpraševalci. Svojo tržnico je odprla bolha.com, porast tako obiska kot ponudnikov so doživele obstoječe tržnice.
Na spletnem portalu E-tržnica, ki je nastal leta 2017, je ponudnikov zgolj zaradi epidemije koronavirusa že okoli 20–30 odstotkov več, število pa se dnevno dviguje, saj se obstoječim vsak dan pridruži od šest do deset novih, pojasnjuje Franci Kokol, snovalec in lastnik portala.
Tudi povpraševanje se močno povečuje. Če je imela E-tržnica pozimi od 300 do 400 obiskov na dan, med sezono pa med 500 do 1.000 obiskov, jo zdaj vsak dan obišče več kot dva tisoč ljudi.
Kokol si zelo si želi, da bi po vzoru občine Šentjur, s katero dobro sodelujejo, tudi druge občine spodbujale pridelovalce, da bi ponudbo svojih izdelkov dodali na splet.
Tudi starejši ljudje se učijo spletnega nakupovanja
Kokol je prepričan, da bo veliko ljudi zaradi trenutnih razmer tudi pozneje dolgoročno ostalo pri izbiri domače hrane.
"O tem smo prepričani. Ljudje se zdaj učijo. Imamo veliko klicev, tudi starejših oseb, ki spletnih nakupov niso toliko vešče, zanima jih, kako lahko opravijo nakup. Menim, da bo velik odstotek teh, ki zdaj kupujejo, ostal na spletu. Mislim, da je to zelo velika priložnost za lokalno ponudbo v Sloveniji," pravi Kokol, ki že pripravlja enako trgovino tudi za Hrvaško, širiti se želi tudi v druge države, portali pa bodo med seboj povezani.
Naročila dežujejo prek Facebooka in e-pošte
Dostave so se zdaj zaradi razmer lotile tudi kmetije, ki so prej svoje izdelke prodajale na druge načine, in tisti, ki se z dostavo od vrat do vrat ukvarjajo že leta, danes s prodajo izdelkov nimajo težav.
Med tistimi, ki prodajajo od vrat do vrat in danes zaradi razmer med svoje stalne kupce dodajajo vedno več novih, so na Kmetiji Jakopič iz Dobrepolja. Kot nam je povedala Katarina Jakopič, se tast s takšnim načinom prodaje z dostavo ukvarja že vsaj 15 let.
"Pred približno dvema letoma sem za našo kmetijo ustvarila stran na Facebooku in tudi spletno stran, začeli smo oglaševati in ljudi tudi tako obveščati, kaj vse imamo. V tem obdobju pa so se ustvarile tudi skupine, kot je na primer Lokalna preskrba Grosuplje, ki nam pridejo zelo prav," je povedala Jakopičeva.
Povpraševanje se jim je zelo povečalo, zdaj iz Dobrepolja dostavljajo že v Ljubljano, na Vrhniko, Brezovico, Ig, Škofljico, Lavrico, v Grosuplje, Ribnico, Kočevje, Sodražico in tako naprej.
"Ljudje so videli, da imamo tudi brezplačno dostavo po drugih krajih, zato se zaradi virusa nismo prav nič ustavili, celo nasprotno, le še več delamo," je povedala Jakopičeva in dodala, da je to velika prednost, saj novi kupci zaradi priporočil pripeljejo spet nove.
Prej dve naročili na mesec, zdaj 10–15 na teden
Kot je pojasnila, imajo na svoji spletni strani tudi možnost oddaje naročila in pred epidemijo tega ni bilo veliko, morda dve na mesec, saj so sicer bolj sprejemali klice stalnih strank. "Zdaj v teh razmerah se je to zelo spremenilo. Na spletu je tega veliko več, pišejo nam na Facebooku, po e-pošti. Zdaj jih je tedensko zagotovo od 10 do 15 prek spleta," pojasnjuje Katarina.
Kot pravi, je tudi sicer še pred epidemijo opazila, da se zavest o lokalno pridelani in kakovostni hrani med ljudmi bolj utrjuje.
"Zdi se mi lepo, da več ljudi vidi, da se kmetje trudimo, in da sploh spoznajo našo ponudbo. Ne upam napovedovati prihodnosti, a morda bi trenutno stanje res lahko pripomoglo k temu, da bo povpraševanje večje tudi v prihodnosti. Morda bodo zdaj videli, da je domač krompir čisto nekaj drugega, morda bodo tudi pozneje raje kupovali tega. Verjetno je tudi to, da brezplačno dostavimo na dom, nekaj vredno," pravi Katarina.
"Upam, da se bodo spletne tržnice obnesle, da bodo ljudje jedli čim bolj slovensko in da bodo s tem podpirali nas, kmete," pravi Jakopičeva
Prijavljeni so na več spletnih portalih oziroma spletnih tržnicah
Kmetija Jakopič je prijavljena tudi na več spletnih portalih, ki se jih veselijo, saj obveščanja o ponudbi nikoli ne more biti preveč. Kot pravi, se ji zdi to dobro, saj ljudje vidijo, koliko je kmetij in kaj ponujajo. Prisotnost na spletu se ji zdi nujna.
"Najbolj zanimivo se mi zdi, da se z mlinarstvom ukvarjam že nekaj časa, a dokler nisem naredila strani na Facebooku in na spletu, ljudje sploh niso vedeli, da se ukvarjamo tudi s tem, pa čeprav so bili iz sosednje vasi."
"Če nečesa ne objaviš, če tega ne daš na splet in ne promoviraš, se ljudje niti ne pozanimajo in ne vedo, zato se mi zdi dobro, da je več možnosti. Na teh straneh so kmetije zbrane skupaj, izdelki so razdeljeni po kategorijah in za ljudi je priročno," pravi Jakopičeva.
Z združenimi močmi v desetih dneh do portala za samooskrbo
Saša Leben, ena od štirih solastnikov skupine Formitas, prihaja iz bolj ruralnega okolja Štajerske, kjer še vedno živijo njeni starši.
"V primerjavi z ljudmi, ki živijo v mestnem središču in v bližini trgovskih središč, so se, tako kot številni drugi, tudi oni spopadli s tem, da niso mogli priti do hrane, v svojem kraju pa imajo veliko kmetij in ljudi, ki so oskrbovali vrtce, šole ali so svoje pridelke prodajali na tržnicah, pa se jim je zdaj vse ustavilo," pove Lebnova.
V povezavi s tehničnima partnerjema Kreatorij in Tech sumo ter z agencijo za dogodke Fabulatorij so v desetih dneh naredili portal Doprinesi.si, na katerem je že okoli 200 ponudnikov.
"Takoj smo prišli do zamisli, da naredimo portal za samooskrbno Slovenijo Doprinesi.si, ker iskreno menimo, da je Slovenija ena od redkih držav, ki ima ogromno virov za samooskrbo na področju hrane in predelave prehranskih izdelkov, in da je to način, na katerega lahko vsem nam olajšamo to obdobje, sploh če pomislimo na proizvajalce, ki so čez noč ostali brez kakršnega koli načina, kako priti do kupca," pravi Lebnova.
Kot pravi, gre pogosto tudi za ljudi, ki niso vešči komunikacije, niti se ne znajdejo. "Tako smo želeli mi svoje znanje uporabiti za nekaj, kar bi jim lahko koristilo in jim pomagalo," opisuje Lebnova.
"V prvi fazi smo se osredotočili na pridelovalce in predelovalce, dodatno pa tudi tiste, potrebne pomoči, ki so se v teh časih znašli v stiski, ker so iz ranljivih skupin in ne morejo sami v lekarno, trgovino in podobno, in zanje naredili tudi ta del za prijavo prostovoljcev in ljudi, ki potrebujejo pomoč," pojasni Lebnova.
"Mi bi bili zelo veseli, če bi ta projekt dolgoročno obstal in bi lokalni ponudniki na njem tudi dolgoročno našli prostor, kjer bi lahko del svojih pridelkov in izdelkov ponujali naprej, to pa bi postal eden od virov dostopa do kupca. Menim, da Slovenija vsekakor ima to možnost, saj je zavest o lokalno pridelani hrani in o kakovostnejši prehrani kar visoka," je prepričana Lebnova.
Koronakriza nas bo naučila razmišljati drugače
"Če se postavim najprej v vlogo potrošnikov, menim, da nas bo ta položaj naučil razmišljati malo drugače. Tudi odnos do nakupov se nam spreminja. V način, na katerega zdaj nakupujemo, smo bili malo prisiljeni, a to, da bomo nekaj časa nakupovali drugače, bo tudi dolgoročno pustilo vpliv," je prepričana Lebnova, ki pravi, da bi jih najbolj veselilo, če bi se portal obdržal tudi po koncu koronakrize.
"Dobro se z dobrim vrača"
Vsa štiri podjetja so v tem obdobju svoje delo in znanje za projekt namenila brezplačno, saj so želeli, da je možnost uporabe portala brezplačna.
"Formitas je lani postal prva licenčna agencija za tako imenovani 'goodvertising'. To je misija, v kateri želimo delati dobro in smo zavezani k ustvarjanju dobrega v družbi in okolici. Ko smo prišli do zamisli za doprinesi.si, smo se projekta v celoti lotili kot projekta goodvertisinga, zato se z monetizacijo nismo ukvarjali," je povedala Lebnova.
"Verjamemo, da se dobro z dobrim vrača in da bomo to lažje preživeli, če vsa Slovenija stopi skupaj, si malo pomaga in bo lažje in hitreje minilo," je prepričana Lebnova.
Go2farms na zemljevidu prikaže ponudbo v bližini.
Pričakovali so upad dela, zato so se odločili za družbeno koristen projekt
Tudi manjše slovensko podjetje Dominatus, ki se sicer ukvarja z optimizacijo spletnih strani, se je odločilo, da bo za slovenske ponudnike naredilo portal Go2farms.si, ki uporabniku na zemljevidu prikaže razpoložljivo ponudbo v njegovi bližini.
"Za to smo se odločili, ker ni bilo nobenega preglednega portala, ki bi prikazal lokalne ponudbe v bližini. Ker smo pričakovali upad dela zaradi karantene, smo se namesto zmanjševanja plač ali odpuščanj raje odločili za družbeno koristen projekt. Na koncu je ta zahteval kar precej dela, tako da smo ga razvijali tudi ponoči, včasih tudi do dveh zjutraj," je povedal prokurist podjetja Jure Adlešič.
Kot pravi Adlešič, je njihov kratkoročni cilj sicer rešiti trenutni problem kmetij in potrošnikov, dolgoročno pa želijo, da bi tudi z njihovo pomočjo potrošniki po koncu korona krize ohranili spremenjene nakupovalne navade.
Z novo tržnico želijo reševati težave z logistiko
V podjetju CNJ, ki ga vodi mladi podjetnik Mak Kordić, se je v obdobju epidemije oblikovalo več idej. Najprej so ustvarili portal protikoroni.si, s katerim so želeli informirati javnost v ključnih trenutkih, drugi projekt, ki ga razvijajo, pa je nova spletna tržnica. Projekt je še v razvoju.
"Projekt želimo zastaviti zelo konkretno, da bo ideja živela naprej in pomagala še naprej tudi po krizi. Vse stvari, ki jih delamo, ustvarjamo v prostem času, ker si iskreno želimo pomagati," pove Kordić in pojasni, da ima to zelo velik vpliv na kreativnost, saj se ne ukvarjajo z morebitnimi odpuščanji in drugimi slabimi scenariji.
Čeprav bi za vso izvedbo projekta, ki ga trenutno gradi pet razvijalcev, potrebovali okoli pol leta, bodo v prihodnjih tednih naredili in trgu ponudili nekaj rešitev, ki bodo takoj začele reševati nekaj težav, nato pa bodo gradili naprej, pojasnjuje.
"Ko smo imeli razgovore s kmeti, me je presenetilo, da njihova trenutno največja težava ni, da ne bi mogli prodati svojih pridelkov in izdelkov, ker jim jih uspe prodati tudi na Facebooku. Številni imajo zato, ker niso tako vešči uporabe spleta in Facebooka, največ težav z logistiko – zbiranjem naročil iz zasebnih sporočil, ljudje jim jih puščajo pod komentarji, pišejo jim po e-pošti in podobno. Ne znajdejo se, kako naj si to vse zapišejo in zberejo skupaj, nato pa to vse še zapakirajo in dostavijo," pojasnjuje Kordić.
Najprej jim želijo s portalom pomagati, da bodo imeli pregled nad naročili, v drugi fazi pa bodo iskali rešitev za to, kako bolj učinkovito vse razvoziti in dostaviti, da bodo s tem izgubili čim manj časa.
"Zatem se bomo lotili še kupcev, a zdi se nam, da trenutne rešitve najbolj potrebujejo ponudniki," pojasnjuje Kordić.
"Zdaj je čas, da vsi postanejo kreativni, da oživijo ideje, ki so jih kdaj imeli, in jih začnejo razvijati. Če se bodo zgolj vdali razmišljanju o tem, kako se bo jutri vse končalo, kako ne bo nobene prodaje in kako bodo morali odpuščati ljudi, se bodo zgolj podali na spiralno pot navzdol, ki jih bo na koncu pripeljala le do zaprtja podjetja ali stečaja. Z delom dviguješ tako sebe kot svojo ekipo in odpirajo se ti nove poti, spoznavaš nove ljudi," meni Kordić.
"Zdaj je čas, da vsi postanejo kreativni"
Tudi Kordić meni, da so trenutne razmere predvsem priložnost.
"Koronavirus ali katera koli kriza je dobra priložnost za vse ljudi, da nas spet potisne v stanje, kjer moramo biti spet ustvarjalni, moramo razmišljati in iskati rešitve za neke težave," meni.
Kot pravi, priznava, da je njegovo podjetje do epidemije delalo dobro, zato je bil precej sproščen.
"Ko sem zaradi korone začel opazovati, kaj vse se dogaja okoli mene, sem postal zelo kreativen, bolj kot sem bil prej. Brez težav sem 12 ur v pisarni, pogovarjam se z ljudmi, dobivam ideje in ustvarjam. Tudi delavci, če imajo delo in voljo, če jim ni treba skrbeti za odpuščanja in podobno, so vsi zelo zagreti, z veseljem delajo in imajo dobre ideje," pravi Kordić.
6