Sreda, 18. 10. 2023, 10.23
6 mesecev, 1 teden
Katere občine so utrpele največ škode v poplavah?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,35
Neposredne škode v poplavah je bilo v Kamniku za več kot četrt milijarde evrov.
Med vladnimi gradivi je objavljeno poročilo s končno oceno neposredne škode zaradi katastrofalnih poplav 4. avgusta. Neposredna škoda, ki jo je verificirala državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesreča, znaša 2,98 milijarde evrov, pri čemer je samo na vodotokih nastalo več kot 1,3 milijarde evrov škode. Škode na stavbah je bilo za skoraj 500 milijonov, v gospodarstvu pa slabih 381 milijonov evrov.
Najbolj prizadeta regija v katastrofalnih poplavah 4. avgusta nekoliko presenetljivo ni koroška, temveč zahodnoštajerska regija (predvsem občine ob Savinji), kjer je nastalo 838 milijonov evrov škode. Zahodnoštajerski in koroški regiji, kjer je bilo 721 milijonov evrov škode, sledita ljubljanska regija s 651 milijoni evrov škode in gorenjska s slabimi 190 milijoni evrov škode. Za temi regijami zeva praznina, saj je naslednja regija na seznamu vzhodnoštajerska z 42 milijoni evrov škode.
Največ škode v Kamniku, med najbolj prizadetimi tudi Ljubljana
Tudi na seznamu občin z največ škode na vrhu ne najdemo katere od koroških občin, temveč občino Kamnik, kjer je nastalo za dobrih 251 milijonov evrov škode. Med petnajsterico najbolj prizadetih občin so še naslednje:
- Črna na Koroškem: 244.828.897 EUR
- Prevalje: 142.197.040 EUR
- Domžale: 110.436.715 EUR
- Ljubno: 94.398.432 EUR
- Luče: 92.034.903 EUR
- Mozirje: 91.772.507 EUR
- Nazarje: 90.215.909 EUR
- Ravne na Koroškem: 76.438.431 EUR
- Žalec: 73.571.791 EUR
- Slovenj Gradec: 71.241.300 EUR
- Braslovče: 71.011.657 EUR
- Ljubljana: 66.665.756 EUR
- Mežica: 59.954.286 EUR
- Dravograd: 48.601.075 EUR
Od skupnega zneska 2,98 milijarde evrov neposredne škode znaša škoda na vodotokih 1,3 milijarde evrov, škoda na delno uničenih in uničenih stavbah 381 milijonov evrov, delna škoda na stavbah skoraj 118 milijonov evrov, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 488 milijonov evrov, škoda v gospodarstvu slabih 381 milijonov evrov, škoda na cestah slabih 73 milijonov evrov, škoda na kulturni dediščini skoraj 71 milijonov evrov, 70 milijonov evrov je bilo škode na kmetijskih zemljiščih, slabih 43 milijonov evrov na gozdnih cestah, 5,2 milijona evrov na opremi in zalogi v ribištvu in skoraj 1,7 milijona evrov v gozdovih.
Iz gospodarstva nove in nove številke
V zadnjih dneh se veliko poroča predvsem o škodi v gospodarstvu in tem, da je škoda narasla tudi zaradi projektov, ki se ne nanašajo neposredno na poškodovano infrastrukturo.
Poročilo pri škodi v gospodarstvu navaja, da je največ škode nastalo na strojih in opremi, in sicer 168 milijonov evrov, zaradi izpada prihodka je bilo skoraj 122 milijonov evrov škode, še za slabih 91 milijonov evrov pa je bilo škode na zalogah.
Ministrstvo za gospodarstvo je medtem oceno škode v gospodarstvu (podobno, kot so storila druga ministrstva) bistveno dvignilo. Pri strojih in opremi so recimo namesto popravil poškodovane opreme upoštevali strošek nabave nove, dodali so stroške čiščenja s pomočjo zaposlenih v podjetjih ali najetih zunanjih izvajalcih, kar dobre pol milijarde so pa dodali kot oceno škode na stavbah, čeprav naj bi podatke o škodi na stavbah v osnovi sporočali občinam.
