Četrtek, 9. 8. 2018, 4.07
5 let, 8 mesecev
Kamera v živo na otroškem bazenu: "Če koga to moti, pač ne gre na bazen" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,62
16
Spletna kamera na celjskem letnem kopališču v živo predvaja sliko z otroškega bazena. Obraze smo zatemnili v uredništvu Siol.net.
V mestnih središčih, na ulicah in trgih, na avtocestah in regionalnih cestah, v turističnih krajih, na smučiščih in bazenih ter tudi na javnih plažah v Sloveniji na nas preži več sto spletnih kamer, ki v živo na spletu predvajajo sliko. Tako se lahko zgodi, da se nevede (tudi večkrat dnevno) pojavite v živo na spletu.
Kot pojasnjujejo v uradu informacijskega pooblaščenca, je uporaba teh posnetkov na spletu "dopustna, samo če osebe na posnetku niso prepoznavne (npr. zaradi nizke ločljivosti posnetkov)".
Bralec: Moti me, da so na kameri otroci
Bralec nas je opozoril na primer spletne kamere, ki v živo predvaja stanje ob jezeru Jasna v Kranjski Gori. Po njegovi oceni je s posnetkov mogoče prepoznati ljudi, ki so na plaži ob jezeru tik pod kamero. Moti ga predvsem to, da se v živo prenaša dogajanje prek kamere, kjer so ljudje, med katerimi so tudi otroci, pomanjkljivo oblečeni. V Kranjski Gori je sicer nameščenih šest kamer, med drugim na Vaškem trgu v mestu.
Lastnik kamer je Turistično informacijski center Kranjska Gora, njegov direktor Blaž Veber nam je pojasnil, da ne gre za videonadzor, temveč za panoramsko kamero, katere namen je promocija kraja kot turistične destinacije.
"Glede na to, da gre za turistične oziroma panoramske kamere, ki so postavljene tako, da so obiskovalci prikazani od daleč, ob tem pa ne gre za videonadzor, kot ga opredeljuje zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), tudi obvestilo obiskovalcem o videonadzoru ni potrebno," je pojasnil Veber.
Dodal je še, da so vse njihove kamere postavljene v skladu s smernicami informacijskega pooblaščenca, kjer v zvezi s pogoji postavitve panoramske kamere piše, citiramo: "Če je kamera postavljena tako, da posamezniki na posnetku niso določljivi (npr. so posneti tako od daleč, da se obraza ne vidi, kot so npr. panoramske, turistične in vremenske kamere), ne gre za videonadzor v smislu ZVOP-1 in torej tudi obvestilo o izvajanju snemanja ni potrebno."
Bralca je zmotila spletna kamera pri jezeru Jasna. Pri TIC Kranjska Gora pojasnujejo, da je ta postavljena v skladu s smernicami informacijskega pooblaščenca.
Podoben primer smo našli na spletni strani ZPO Celje, kjer med drugim v živo z dvema kamerama predvajajo sliko s celjskega letnega kopališča. Ena kamera je usmerjena celo v otroški bazen.
Sami sicer navajajo, da je resolucija slike na njihovo zahtevo tako nizka, da obrazov ni mogoče prepoznati. Pravijo, da so kameri namestili na pobudo občanov, ki pred obiskom bazena želijo videti trenutni utrip na bazenu.
"Če koga to moti, pač ne gre na bazen"
Dobavitelj opreme oziroma kamer in ponudnik pretočnih storitev je podjetje S3MEA iz Nove Gorice, ki ponuja storitev spletnih kamer What's Up Cams tako v tujini kot Sloveniji.
Direktor podjetja Iztok Prinčič nam je pojasnil, da je na bazenu v Celju jasno označeno o prenosu v živo in če "koga to moti, pač ne gre tja na bazen". Kot navaja, je drugače v primeru panoram turističnih krajev, mestnih trgov, plaž. "Tam ne moremo reči, naj tja ne hodijo, če jih to moti, zato so te kamere vedno nameščene višje, da ljudi ni mogoče prepoznati."
Dodaja še, da ni sporno, če se na posnetkih vidi mimoidoče, sporno je, če se prepozna njihove obraze. Obenem je še omenil, da hrvaška lokalna zakonodaja to drugače ureja in da so tam marsikje kamere pogosto postavljene zelo blizu plaže.
Sprva smo v članku napačno zapisali izjavo Iztoka Prinčiča, da če "koga to moti, naj ne gre tja na bazen". Pravilno je, da če "koga to moti, pač ne gre tja na bazen". Zapisali smo tudi, da sta kameri v lasti podjetja S3MEA. Za napaki se opravičujemo.
Panoramske kamere so na portoroški in tudi na drugih plažah na Obali nameščene tako visoko, da se ljudi na njih ne more prepoznati.
Informacijski pooblaščenec brez inšpekcije ne more presojati
Pri informacijskem pooblaščencu konkretnih primerov ne morejo komentirati, saj "izven postopka inšpekcijskega nadzora ne morejo vnaprej in na splošno presojati, ali je določena kamera postavljena nezakonito".
Dodajajo pa, da načeloma za uporabo spletnih kamer, ki v živo prenašajo sliko, veljajo enaki pogoji kot za postavitev drugih oblik videonadzornih kamer, "saj gre v tem primeru po mnenju informacijskega pooblaščenca za obdelavo osebnih podatkov, če so osebe na posnetku prepoznavne".
Zakon o varstvu osebnih podatkov sicer določa, da mora izvajalec videonadzora o tem objaviti javno in razločno obvestilo z informacijami, da se izvaja videonadzor, naziv osebe, ki ga izvaja, ter telefonsko številko za pridobitev več informacij.
Visoke globe za kršitelje
Za mnenje smo vprašali tudi vodjo nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazda Božiča, ki v spletnih kamerah oz. videonadzoru ne vidi nič spornega, če je nameščen pravilno in v skladu z zakonodajo. Dodaja pa, "da se lahko zgodi, da se tisti, ki kamero namesti, ne zaveda, da bi lahko s tem imel kakšne probleme".
Če inšpekcijski nadzor pokaže, da je iz spletne panoramske kamere, katere namen ni izvajanje videonadzora, mogoče prepoznati obraze, bi to lahko pomenilo "nezakonit poseg v zasebnost in nezakonito obdelavo osebnih podatkov", navajajo pri informacijskem pooblaščencu.
Globe za kršitve so dokaj visoke, in sicer od 4.170 do 12.510 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika.
Pri informacijskem pooblaščencu še poudarjajo, da je videonadzorne kamere treba postaviti tako, da se čim manj posega v zasebnost posameznikov. To pomeni, da se snema zgolj objekt zakonitega varovanja (npr. blagajno, vhod), in ne celotnega prostora, če to ni nujno.
Namen spletnih panoramskih kamer je promocija kraja.
Kje je meja prepoznavnosti?
Pri tem se sicer odpira vprašanje, kje je meja prepoznavnosti. "Če vam povem, da nosim rumeno majico in sem na portoroški plaži, me boste verjetno prepoznali. A ne po obrazu, temveč po obleki. Prav tako me bodo bližnji prepoznali po hoji, nekdo, ki me ne pozna, pa me ne bo prepoznal," navaja strokovnjak za informacijsko varnost in profesor na FDV Igor Bernik.
Določiti to mejo je kar težko, a očitno sta, kot pravi, "glede na zakonske določbe slabša kakovost slike in oddaljenost kamere dovolj".
Na vprašanje, ali se jima zdi kaj sporen prenos v živo z otroškega bazena, tako Bernik kot Božič odgovarjata, da na to lahko gledamo z vidika varnosti. "Mogoče je bila kamera postavljena z dobrim namenom zaščite lastnine, boljšega nadzora za varnost kopalcev," pravi Božič. Bernik pa omenja, da so "tudi na avtocesti kamere zaradi varnosti".
"Ne poznam svetovnega primera, da bi kdo temu (spletnim kameram, op. a.) oporekal. Ljudem je namreč v interesu, da dobijo informacije o stanju in vremenu na smučišču, plaži ali kakem drugem turističnem kraju," še dodaja Bernik.
Turisti vse pogosteje preverjajo aktualno stanje prek kamer
Namen spletnih panoramskih kamer je sicer po Prinčičevih besedah promocija kraja. Vedno več turistov namreč pred odhodom od doma pogleda trenutno stanje na smučišču, plaži, preveri vremenske razmere. V zadnjih petih letih se je ogled spletnih kamer povečal od šest- do desetkrat. Turizem Portorož navaja, da kar 70 odstotkov obiskovalcev njihove spletne strani stran obišče zaradi kamere.
16