Sreda, 15. 2. 2017, 3.46
6 let, 7 mesecev
Kam po štipendije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
V Sloveniji med dijake in študente letno podelijo več kot 50 tisoč štipendij. Kako so s štipendiranjem zadovoljni pri dveh velikih zaposlovalcih pri nas?
Pretekli konec tedna so se učenci devetih razredov in dijaki zadnjih letnikov na informativnih dnevih odločali, katera šola bo prava za njihovo nadaljnje izobraževanje in delo, ki ga bodo nato opravljali po končanem študiju.
Za prihodnje šolsko leto je razpisanih nekaj manj kot 19 tisoč vpisnih mest na visokošolskih zavodih, ob tem pa bo na voljo tudi več kot 50 tisoč štipendij, ki lahko študentu zmanjšajo finančne skrbi in mu omogočajo bolj sproščeno pot do želene izobrazbe.
Država si od štipendiranja obeta višjo raven izobrazbe, spodbujanje mednarodne mobilnosti in krajšanje trajanja izobraževanja ter boljšo zaposljivost.
Morda vas zanima še:
Kaj naj grem študirat, da bom imel službo in dobro plačo
Kaj se v letu 2017 spreminja za samostojne podjetnike?
Komu je Batagelj pripravljen prepustiti svoj stolček?
Različne vrste štipendij
V Sloveniji poznamo državne, Zoisove, kadrovske in občinske štipendije, štipendije za deficitarne poklice in štipendije za izobraževanje v tujini, za pridobitev vsake izmed njih pa je treba izpolnjevati določene pogoje.
Največji delež predstavljajo državne štipendije, ki jih v letošnjem šolskem letu prejema nekaj več kot 42 tisoč dijakov oziroma študentov, kar je 1.800 manj kot leto pred tem (2014/15), nekaj več kot sedem tisoč je bilo Zoisovih štipendij za nadarjene, tisoč za deficitarne poklice (to obliko štipendije so začeli podeljevati leta 2014) in 639 kadrovskih štipendij.
Slovenska podjetja imajo težave pri iskanju profilov
Prav zadnje so v povprečju najvišje, saj so omejene le navzdol z višino državne štipendije. Pri njih z državo sodelujejo različna slovenska podjetja, a zahtevajo obveznosti tako za dijake oziroma študente kot tudi za delodajalce.
Večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega dokončanja izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je praviloma terminsko opredeljena, kadrovski štipendist se mora največkrat pri štipenditorju zaposliti za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo.
Z novim projektom, ki ga v 80 odstotkih financira EU, bo Slovenija do leta 2022 za sofinanciranje kadrovskih štipendij namenila 18,4 milijona evrov.
Shema kadrovskih štipendij temelji na partnerstvu med delodajalci, upravičenci, to je izvajalci javnih pooblastil, in državo. Njihov cilj je šolanje mladih za potrebe gospodarstva, zaposlovanja v gospodarstvu in s tem preprečitev odseljevanja mladih.
Po raziskavi ManpowerGroup se v zadnjih desetih letih razkorak med ponudbo in povpraševanjem po določenih profilih iz leta v leto veča, je prepričan direktor zaposlitvene agencije Manpower Robert Vovk. Dodaja, da je letos 33 odstotkov slovenskih delodajalcev navedlo, da težko zapolni delovna mesta za določene profile.
Mercator: Prekratke prakse in premajhna promocija države
Pri Mercatorju želijo s štipendiranjem dobiti dobrega mesarja.
Pri največjem slovenskem trgovcu Mercator na leto podelijo dve kadrovski štipendiji. V zadnjem času podeljujejo štipendije za poklic mesarja, pogrešajo pa predvsem večjo vlogo države pri promociji določenih poklicev.
"Dokler ne bo večjega zavedanja o pomenu poklicnega šolanja in odločnejšega delovanja za zagotovitev ustrezno izšolanih kadrov, se lahko zgodi, da bo zanimanje prav za deficitarne poklice še padalo," meni Gregor Rajšp, direktor sektorja menedžment človeških virov in organizacije pri Mercatorju.
Po njegovem mnenju bi bilo treba nekatere šolske programe spremeniti, saj so delovne prakse prekratke. "Veliko je teoretičnega znanja, v praktično znanje pa moramo delodajalci po zaposlitvi veliko vložiti še sami," pravi Rajšp.
Pri Krki razpis odprt vse leto
Pri Krki največ štipendij podelijo študentom farmacije in kemijske stroke.
Veliko prošenj za kadrovsko štipendijo dobijo pri slovenskem farmacevtskem velikanu Krka. Leta 2016 so imeli 47 štipendistov. Po končanju študija s študenti sklenejo delovno razmerje za toliko časa, kolikor so dobivali štipendijo. Več kot 75 odstotkov jih nato tudi dalj časa ostane v podjetju.
"V podjetju imamo odprt razpis za štipendiranje, kar pomeni, da vloge sprejemamo in obravnavamo skozi vse leto. Prošenj je vsako leto veliko, možnost pridobitve kadrovske štipendije pa imajo študentje, ki pri študiju in tudi na drugih področjih dosegajo nadpovprečne uspehe, so motivirani za delo v našem podjetju in katerih študijska usmeritev ustreza naši dejavnosti," odgovarjajo pri Krki.
Največ štipendij podelijo študentom farmacije in kemijske stroke, nekaj pa tudi študentom drugih področij, ki so jim zanimivi (elektro, strojna in ekonomska stroka).
