Sreda, 13. 12. 2017, 14.10
2 meseca
Kakovost zunanjega zraka
Onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi vplivi iz okolja. Kakovost zunanjega zraka je pomembna determinanta zdravja, na katero z zdravjem povezano vedenje posameznika nima bistvenega vpliva, saj se ljudje ne moremo izogniti škodljivim vplivom onesnaženega zunanjega zraka.
V zadnjih desetletjih se je kakovost zunanjega zraka precej izboljšala, tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah pa imamo še vedno težave s čezmerno onesnaženostjo zraka predvsem z delci PM10 in PM2,5, ozonom in benzo(a)pirenom. Slovenija se v Evropski uniji po koncentracijah teh onesnaževal uvršča tik pod sam vrh lestvice.
Najpomembnejši viri onesnaževanja zraka so cestni promet, industrija, kurjenje in kmetijstvo. Na visoke koncentracije delcev v urbanih območjih najbolj vplivajo kurišča na lesno biomaso. V primeru uporabe starih kurilnih naprav, vlažnega in neprimernega goriva ter neupoštevanja pravil kurjenja je ta vpliv še bistveno večji. Ne smemo zanemariti vpliva neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije na kakovost zunanjega zraka.
Kako daleč potuje onesnažen zrak?
Kot smo že omenili, slaba kakovost zunanjega zraka ni samo lokalna težava, onesnažene mase se lahko selijo iz občine v občino, iz države v državo in tudi na večje razdalje, ki dosegajo celinske razsežnosti.
Kako so se lani odrezala slovenska mesta?
Podatki o kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji kažejo, da je praktično v vseh večjih urbanih naseljih zrak čezmerno onesnažen z delci PM10. To velja tako za Ljubljano kot Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje.
Zanimivo je, da je zrak v manjših primestnih naseljih lahko še bolj onesnažen kot v mestih samih. Največ prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 je bilo v letu 2016 izmerjenih na merilni postaji Ljubljana center, sledita Celje in Zagorje. Kot primer dobre prakse lahko omenimo Velenje, kjer imajo urejen široko razvejan in učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, tako da imajo ustrezno kakovost zunanjega zraka.
Najhujša težava za zdravje so najmanjši delci
Onesnažen zrak in vpliv, ki ga ima ta na zdravje ljudi, sta vodilni javnozdravstveni problem na področju okoljske medicine. Leta 2012 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) zaradi onesnaženosti zraka s trdnimi (prašnimi) delci PM10 prezgodaj umrlo 3,7 milijona ljudi, kar predstavlja 6,7 odstotka vseh smrti. Med najpogostejšimi vzroki prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka so ishemične bolezni srca in možganska kap, obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in akutne okužbe spodnjih dihal ter pljučni rak. Zadnje raziskave kažejo, da največje tveganje za zdravje ljudi predstavljajo prav najmanjši, t. i. ultrafini delci s premerom, manjšim od 0,1 mikrona.
V mestnem okolju so vir ultrafinih delcev predvsem promet, kurišča in industrijski obrati. Ker so vsi ti viri povezani s procesom izgorevanja, ultrafini delci pogosto vsebujejo tudi saje. V primerjavi z večjimi delci imajo ultrafini delci večjo površino glede na maso. Velika površina jim omogoča, da delujejo kot nosilci za druga onesnaževala, kot so organske spojine ali kovine v sledovih. Ta druga onesnaževala nato vdrejo v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok.
Poleg prometa so ljudje lahko začasno izpostavljeni visoki koncentraciji ultrafinih delcev v različnih vsakdanjih življenjskih situacijah, kot so peka na žaru, kurjenje na prostem, kajenje, uporaba motornih puhalnikov za listje ali motorne kosilnice, v prihajajočih dneh bo izpostavljenost velika med ognjemeti.
Kaj lahko naredimo za izboljšanje stanja?
K izboljšanju stanja kakovosti zunanjega zraka lahko prispeva vsak posameznik, ko se zaveda razsežnosti tega problema. Ozaveščanje ljudi mora biti usmerjeno predvsem na izbiro ustreznih načinov ogrevanja, kjer imata daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom veliko prednost pred kurjenjem fosilnih goriv.
Če se nočemo odreči kurjenju lesne biomase, je treba izbrati ustrezne kurilne naprave, ustrezna goriva in se naučiti uporabljati kurilne naprave na način, da bodo škodljive emisije v zrak čim manjše. V cestnem prometu je treba promovirati trajnostne prevoze, kamor spadajo pešačenje in kolesarjenje, uporaba mestnih avtobusov, medkrajevne avtobusne in železniške povezave. Država si prizadeva za boljšo kakovost zunanjega zraka tudi s subvencijami Eko sklada.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano redno preverja stanje kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji. V povezavi z občinami, ki jih zanima kakovost zunanjega zraka, njen vzrok in posledice, izvajajo meritve koncentracij različnih onesnaževal. Ponujajo tudi vso potrebno strokovno podporo pri reševanju problematike, povezane s kakovostjo zunanjega zraka, ter sodelujejo pri organizaciji dogodkov ozaveščanja prebivalcev o zdravstvenih tveganjih, povezanih z onesnaženostjo zunanjega zraka, in o mogočih ukrepih za izboljšanje stanja.
