Petek, 27. 5. 2022, 21.49
1 leto, 11 mesecev
Kako so ruski vojaki ustrahovali Slovence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,05
34
General Pjotr Wrangel je bil v ruski državljanski vojni eden od glavnih protikomunističnih vojaških poveljnikov. Na fotografiji, ki je bila verjetno posneta v času ruske državljanske vojne, vidimo visokoraslega barona Wrangla v belem vojaškem suknjiču in s kučmo na glavi.
Po porazu v ruski državljanski vojni so se številni protikomunistični Rusi umaknili v takratno Jugoslavijo oziroma Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Med njimi je bil tudi razvpiti ruski general baron Pjotr Wrangel. Ta je prišel skupaj s svojimi vojaki.
General baron Pjotr Wrangel se je iz Rusije oziroma s Krima s svojo poraženo vojsko novembra 1920 umaknil v Turčijo. V Kraljevino SHS je Wrangel z nekaj tisoč vojaki in nekaj sto civilisti prišel junija 1921. Njegove vojake (kozake) je beograjska oblast uporabila za obmejne čete.
Surovo ravnanje ruskih vojakov
Ruski vojaki, ki so lahko nosili ruske uniforme ter caristične znake in odlikovanja, so prišli tudi na obmejno slovensko ozemlje. Na Slovenskem niso bili na dobrem glasu, saj so surovo in v več primerih tudi zločinsko ravnali z obmejnim prebivalstvom, piše slovenski zgodovinar Jurij Perovšek.
Med zločini na Slovenskem, ki so jih storili wranglovci oziroma vranglovci, kot so rekli ruskim vojakom, je še zlasti izstopalo posilstvo osemletne deklice pri Zgornjem Sv. Duhu, ki ga je 15. oktobra 1922 storil pripadnik 2. voda 11. obmejne čete Safran Kraljevecki.
Slovenske stranke enotno za izgon ruskih vojakov
Glede tega, da morajo osovražene ruske vojake, ki so lahko v javnosti stalno nosili orožje, razorožiti in izgnati s slovenskega ozemlja, pa tudi iz Kraljevine SHS, so se strinjale vse slovenske stranke, ki so bile sicer pri številnih političnih vprašanjih pogosto na različnih bregovih.
General Pjotr Wrangel (tudi Peter Wrangel ali Peter von Wrangel) je bil znan tudi po vzdevku Črni baron. Bil je ruski častnik baltskonemških korenin, ki se je leta 1918 začel bojevati proti boljševikom. Izkazal se je v bojih na jugu Rusije, zaradi česar je dobil generalski čin. Na fotografiji je Wrangel oblečen v uniformo kozakov, ki so bil del njegovih enot.
Liberalci so tako trdili, da vranglovci ne spoštujejo jugoslovanskega gostoljubja, za Slovensko ljudsko stranko so bili vranglovci zveri v človeški podobi, komunisti so jih imeli za caristične batinaše, socialisti za lopove in pritepence, liberalna Narodna socialistična stranka pa za caristično sodrgo in zalego. Vranglovci so tudi veljali za državo v državi, saj so imeli lastno vojaško poveljstvo.
Odpoklic vranglovcev z meje
Časnik Slovenec je tako maja 1922 pisal: "V svoji sredi moramo trpeti tujo armado s poveljnikom, ki je sam svoj gospod in samo sebi odgovoren. Poljaki so dali zavetje Petljuri (ukrajinski protikomunistični voditelj Simon Petljura, op. p.), ampak so njega in njegove ljudi razorožili in ne trpijo poleg svoje armade še druge. Francozi so Wrangla zalagali z denarjem in municijo, ampak da bi v Franciji igral generala s poveljstvom nad svojimi četami, tako daleč se francoska vlada ne poniža. Še Turki v Carigradu niso tega trpeli."
Narodna skupščina SHS je leta 1922 le sprejela sklep o odpoklicu vranglovcev iz jugoslovanskih obmejnih enot. Novembra tega leta so obmejno stražo preoblikovali v finančno stražo. Od Rusov je v njej ostalo 1.700 vojakov.
Wranglov grob v Beogradu
Nato so spet oblikovali obmejno stražo in vanjo od maja 1923 do januarja 1924 sprejeli tisoč ruskih vojakov. A kot piše Perovšek, očitno niso bili več napoteni v Slovenijo, saj jih v tem času slovenska politika in časopisje nista več omenjala.
Wrangel (prva vrsta, drugi z leve) sedi v družbi drugih pomembnih ruskih emigrantov v Kraljevini SHS leta 1927. Desno ob Wranglu sedi metropolit Kijeva in Galicije Antonij. V slovensko zgodovino se vsi ruski emigranti niso zapisali tako slabo kot vranglovci. Eden od ruskih emigrantov (tukaj je oznaka ruski zelo splošna, saj se je rodil v Žitomirju v Ukrajini) pred boljševiki je bil tudi Aleksander Bilimovič, ki je postal profesor ekonomije na ljubljanski Pravni fakulteti. Bilimovič, ki se je naučil slovenščine, je ob koncu druge svetovne vojne znova moral pobegniti pred komunisti. Nov dom si je našel v ZDA, kjer je tudi umrl.
General Wrangel je umrl leta 1928 v Bruslju, kjer so ga tudi pokopali. A že leto pozneje so njegove posmrtne ostanke prekopali in jih v skladu z njegovo željo prenesli v Beograd, kjer je še vedno njegov grob.
Vranglovci se pridružijo nacistični Nemčiji
Vranglovci so tako kot številni drugi goreči ruski protikomunisti, ki so živeli v begunstvu, postali naklonjeni fašizmu in nacizmu. V 30. letih so številni odšli v Španijo, kjer so se v državljanski vojni borili na strani generala Franca.
V času nemške okupacije Jugoslavije se je nekaj tisoč nekdanjih Wranglovih vojakov pridružilo nacistični vojaški organizaciji v okviru Ruskega varnostnega korpusa (nem. Russische Schutzkorps) pod poveljstvom wehrmachta.
Vlasovci in kozaki proti Rdeči armadi
Ruski emigrantski častniki so se pridružili tudi vojaškim enotam generala Andreja Vlasova (ta je bil nekdanji sovjetski častnik, ki je prestopil na nemško stran) in kozaškim enotam v sestavi wehrmachta.
Viri:
Jurij Perovšek, Slovenci in slovanski svet, str. 94-103.
Slovenec, 22. maj in 27. maj 1922.
Newyorker, članek The dearly departed return to Russia (sl. Vrnitev dragega pokojnika v Rusijo), 21. avgust 2015.
34