Kako so jugoslovanski generali želeli uničiti slovensko državo

Slovenija je 25. junija 1991 razglasila svojo osamosvojitev od Jugoslavije. Komaj rojeno državo je napadla JLA. Začela se je vojna, v kateri so bile uspešnejše slovenske sile.
Kako so jugoslovanski generali želeli uničiti slovensko državo

Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija ob 1.15, ko je protiletalska oklepna baterija Jugoslovanske ljudske armade (JLA) pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik odšel 1. oklepni bataljon.

Začela se je desetdnevna vojna za Slovenijo (trajala je do 7. julija), v kateri so slovenske sile (slovenska teritorialna obramba, tj. slovenska vojska, in slovenska policija) ubranile državo. Že 26. junija so se proti mejnim prehodom na Primorskem začeli valiti tanki reškega korpusa, ki ga je vodil general Marijan Čad.

Poglejmo, kako je potekala vojna za obrambo slovenske države:

Zeleno luč za napad Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Slovenijo je 26. junija 1991 zgodaj zjutraj dala jugoslovanska zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenija
Jastreba v vrhu JLA: jugoslovanski obrambni minister Veljko Kadijević (levo) in načelnik generalštaba JLA Blagoje Adžić. Oba sta pričakovala lahko delo v Sloveniji, a sta se uštela. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar sta bila glavna moža slovenske obrambe. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Na ozemlju Slovenije in tik ob njeni meji je bilo v času agresije 32 tisoč pripadnikov JLA. Ta je že 26. junija začela zastraševati, saj so čez dan letala JLA preletavala vsa večja slovenska mesta. Na fotografiji: protitankovske ovire v Ljubljani. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Avtobusi kot priročno sredstvo za zaustavljanje jugoslovanskih tankov. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Enote JLA so 27. junija zasedle mejne prehode na večini meje in uničile nekatere slovenske nadzorne točke na meji s Hrvaško. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
V JLA so podcenjevali Slovence, saj so načrtovali, da bodo s Slovenijo opravili v nekaj urah. General Andrija Rašeta (na fotografiji) je v telefonskem pogovoru Janši zabrusil, da "bodo gotovi v dveh urah". "Kranjski Janezi niso bili nikoli vojščaki," so se muzali jugoslovanski generali, ki so bili prepričani, da bodo "edina resna ovira našim oklepnim enotam polne ceste preplašenih Slovencev, ki bodo čez Šentilj in Ljubelj bežali v Avstrijo, s Kučanom in Janšo na čelu". Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Slovenske sile so blokirale kolone z oklepniki JLA in obkolile mejne prehode, ki jih je zasedla JLA. Do 4. julija so bili v slovenskih rokah vsi mejni prehodi. Na fotografiji: teritorialci v Dravogradu. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Slovenska teritorialna obramba je imela malo orožja za zračno obrambo in protioklepni boj. Tik pred odločilnimi spopadi, 17. junija, je Slovenija dobila pošiljke telekomunikacijskih sredstev, 21. junija pa so v Slovenijo končno prispele tudi pošiljke orožja in streliva, nujno potrebnega za obrambo države. Sposobnost slovenske vojske za protioklepni boj se je povečala za več kot sto odstotkov. Na fotografiji: teritorialec, oborožen z ročnim netrzajnim minometom armbrust, pomembnim orožjem za boj proti jugoslovanskim tankom. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Slovenske sile so blokirale tudi vojašnice na ozemlju Slovenije. V njih so imeli poveljniki vse večje težave, saj so iz enot množično bežali vojaki slovenske, hrvaške in albanske narodnosti. Številne manjše vojašnice in stražnice so se vdajale slovenskim silam. Na fotografiji: slovenska teritorialca. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
JLA je v času vojne uporabljala tudi bojna letala, ki so napadala cilje na Medvedjeku, Brniku, Šentilju, karavanškem predoru ter televizijske in radijske oddajnike. Hudi spopadi so v osamosvojitveni vojni potekali na Holmcu. V boju sta padla dva slovenska policista. Na fotografiji: spopadi v Čatežu ob Savi. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Enoto, ki je začela agresijo na Slovenijo, so slovenski teritorialci najprej zaustavili na Medvedjeku, a se ji je uspelo prebiti. Znova so jo zaustavili 1. julija v Krakovskem gozdu, dokončno pa se je slovenskim teritorialcem vdala 2. julija. Na fotografiji: uničeni avtobusi. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Oklepniki JLA so za seboj puščali uničenje. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Po podatkih Rdečega križa je bilo med vojno v Sloveniji na obeh straneh in med civilisti mrtvih 65 ljudi, ranjenih pa 330. Umrlo je pet teritorialcev, ranjenih je bilo 115. Umrli so tudi štirje policisti, 28 jih je bilo ranjenih. JLA je imela 37 mrtvih in 146 ranjenih. Umrlo je 19 civilistov, od tega deset tujcev, ranjenih je bilo 41 civilistov. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Slovenske enote so v vojni zajele 4.693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice oz. policije. JLA je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in šest helikopterjev. Na fotografiji: skupina teritorialcev. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Slovenija ni zmagovala samo na bojnem, ampak tudi na medijskem polju. V času vojne za Slovenijo so bile v našo državo uprte oči vse svetovne javnosti. Novinarji so se zgrinjali v Ljubljano, kjer je na novinarskih konferencah blestel minister za informiranje Jelko Kacin (v sredini). Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Eden od razlogov za slovenski uspeh je bilo tudi dobro sodelovanje med slovensko vojsko, tj. teritorialci, in policisti. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
V začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti (zdajšnja EU) na Brionih začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo. 7. julija so podpisali Brionsko deklaracijo, ki jo je slovenska skupščina potrdila 10. julija. Z deklaracijo so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ta pa je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. Predsedstvo Jugoslavije je 18. julija odločilo, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo skozi koprsko pristanišče zapustili v noči na 26. oktober. V spomin na ta dogodek smo letos dobili nov praznik – dan suverenosti (25. oktober). Na fotografiji: vojaki JLA se predajajo teritorialcem. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Viri: Rosvita Pesek, Osamosvojitev Slovenije; Janez Janša, Premiki; Janez J. Švajncer, Vojna za Slovenijo (revija Slovenska vojska).

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano