Četrtek, 8. 12. 2016, 13.03
6 let, 6 mesecev
Kako se obvarovati pred nevarnimi trdimi delci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,40
10
Danes in vse do nedelje bodo predvsem v dolinah in kotlinah presežene kritične vrednosti trdih delcev v zraku. Delci PM10 večajo tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja ter tudi večajo umrljivost. Kaj lahko storite za svoje zdravje?
Z vidika varovanja zdravja so najbolj občutljive populacije odrasli in otroci, ki imajo kronične težave z dihali in srčne bolezni, ter starejša populacija.
Glede na to, da so pozimi izpusti predvsem posledica izgorevanja lesne biomase v kurilnih napravah, na Arsu priporočajo, da prebivalci ne kurijo lesa, če imajo možnost drugega ogrevanja.
"Tem prebivalcem priporočamo, da omejijo fizično aktivnost na prostem, da zračijo prostore, ko so koncentracije delcev najmanjše, običajno v dopoldanskem času," je poudarila Janja Turšič z agencije za okolje (Arso). Najbolj kritična sta jutranji in večerni čas, ki sta posledica prometnih konic in kurjenja v individualnih kuriščih.
Delci povečujejo pljučnega raka
Delci, ki vstopajo v telo prek dihal, sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. Povzročijo poslabšanje obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal ali astme. Pri dolgotrajni izpostavljenosti kronična vnetna reakcija povzroči trajne okvare pljučnega parenhima oziroma zmanjšanje pljučne funkcije.
Izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev je povezana z večjo obolevnostjo otrok zaradi astme in dokazano povzroča pojav pljučnega raka, pojasnjujejo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Manjši in svetlejši delci se v zraku zadržujejo dalj časa. Njihova sestava je odvisna od izvora – lahko so naravnega (dim gozdnih požarov, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti, promet, industrija, individualna kurišča). Ne glede na to vplivajo na zdravje ljudi, ozračje, vidljivost in podobno.
Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter (kot 24-urno povprečje), ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna vrednost znaša 40 mikrogramov na kubični meter.
Prekomerna onesnaženost s trdimi delci se pojavi izključno v zimskem času. Predvsem takrat, ko stabilno ozračje in toplotna inverzija (topel zrak v višjih zračnih plasteh) omogočata zadrževanje izpustov pri tleh in predvsem v kotlinah. To se v Sloveniji dogaja prav te dni.
Če piha veter, se zračne plasti mešajo, onesnaženje pa se razredči. A to se nam po napovedih vremenoslovcev obeta šele v ponedeljek in torek. Na zmanjšanje koncentracije drobnih delcev v ozračju vplivata tudi moker sneg in dež.
Izogibanje prometnim cestam
NIJZ je zaradi preseženih mejnih vrednosti delcev PM10 izdal priporočilo o zmanjšanju fizičnih aktivnosti predvsem na prostem, in to zlasti pri osebah, ki imajo že od prej težave z dihali oziroma zaznavajo težave.
Ob takih dneh za vrtce in šole na NIJZ svetujejo časovno omejitev fizičnih aktivnosti na prostem kot tudi omejitev intenzitete (zgolj hoja), ter izogibanje prometnicam, kar pomeni, da če se odločimo za sprehod, naj bo to v parku ali bližnjem gozdu.
V času čezmerne onesnaženosti z delci PM 10 je priporočljivo, da posamezniki:
- zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva,
- uporabljajo javni prevoz,
- zmanjšajo uporabo osebnih vozil in
- ne kurijo na prostem, pri katerem se sproščajo večje količine trdnih delcev.
Lani najhuje v Zagorju in Celju
V letu 2015 so bile v šestih slovenskih mestih dnevne mejne vrednosti trdih delcev PM10 presežene več kot 35-krat, kolikor je še dopustno za zdravje ljudi. V Celju in Zagorju so beležili kar 70 dni s prekomerno onesnaženostjo. V Trbovljah so dnevno mejno koncentracijo delcev presegli 50-krat, v Murski Soboti 47-krat, v Novem mestu 40-krat, v Ljubljani pa je bilo 43 takšnih dni.
V letošnjem letu je bilo najhuje januarja. V Zagorju so zabeležili le osem dni, ko je bila koncentracija trdih delcev pod dovoljeno mejo. V prestolnici je bilo nekoliko bolje, 13 dni koncentracija ni bila presežena.
10