Četrtek, 12. 4. 2018, 14.31
6 let, 1 mesec
Kako se lahko zaščitimo pred potresi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,41
"Močan potres je zelo kompleksen naravni in tudi družbeni pojav, zaščitimo pa se lahko s potresno gradnjo in pravilnim ravnanjem," je ob današnji 20. obletnici rušilnega potresa v Zgornjem Posočju poudaril direktor urada za seizmologijo Andrej Gosar.
Potresov žal ni mogoče napovedati, zato sta edina zaščita varna gradnja in znanje o ravnanju med potresom ter ukrepih po njem. Ob potresu v Posočju leta 1998 je bilo mobilno omrežje še v povojih in zato komunikacija počasnejša, je na dogodku ob obletnici te naravne nesreče poudaril Gosar.
Mejnik v vedi o potresih
Rušilni potres v Posočju je postal mejnik v slovenski seizmologiji. Takrat je bil prenos podatkov o potresu po klicnih telefonskih zvezah zastarel in nezanesljiv. Seizmolog, ki je bil v pripravljenosti, je dobil le samodejno generirano poročilo, iz katerega je lahko sklepal o nekaterih informacijah. Nato je moral v službo, kjer je dobil seizmogram v analognem zapisu, na podlagi katerega je šele lahko poročal, je nekdanji način informiranja v primeru potresa pojasnila Martina Čarman z Arsa.
Prav tako je Slovenija takrat imela sedem potresnih opazovalnic – šest z digitalnim zapisom potresov in eno z analognim, za zanesljivo določanje potresnega žarišča pa so bile te zelo daleč. Med letoma 2002 in 2006 so pri nas zgradili sodobno mrežo 26 opazovalnic, ki so enakomerno razporejene po državi, zapise pa v realnem čas prenašajo po računalniškem omrežju v center za obdelavo v Ljubljani. Prav tako si podatke v realnem času izmenjujejo s tujino.
Potresov žal ni mogoče napovedati, zato sta edina zaščita varna gradnja in znanje o ravnanju med potresom ter ukrepih po njem.
Prenovljen tudi način zbiranja in obdelave podatkov o posledicah potresa
Na dogodku ob obletnici potresa v Posočju na agenciji za okolje (Arso) je Barbara Šket Motnikar povedala, da so prenovili tudi način zbiranja in obdelave podatkov o posledicah potresa.
Poleg papirnatih so uvedli tudi spletni vprašalnik, v okviru projekta Potrog pa so izdelali tudi spletno aplikacijo za samodejno oceno posledic potresa po občinah. Kot je dodala, je potres leta 1998 spodbudil tudi geofizikalne raziskave vpliva tal na učinke potresa. Velikonočni potres leta 1998 z magnitudo 5,6 in žariščem v Krnskem pogorju osem kilometrov v globini je bil najmočnejši v zadnjih sto letih z žariščem na slovenskih tleh.
Ranljivost stavb za potresne sunke
Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je predstavila ranljivost stavb v Posočju in način njihove obnove po potresu. Kot je dejala, je bilo v nasprotju s sanacijo po potresu, ki je območje prizadelo leta 1976, ohranjanje stavbne dediščine po potresu pred 20 leti prednostna naloga. Za obnovo so bile potrebne raziskave o načinu gradnje in nosilnosti zidovja.
Rušilni potres v Posočju je postal mejnik v slovenski seizmologiji.
Scenarij popotresne obnove
Leta 1998 država tudi ni imela pripravljenega scenarija popotresne obnove, na kar se je hitro odzvala s sprejetjem zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju, je pojasnil Blaž Dolinšek z Gradbenega inštituta ZRMK.
Zakon je po njegovih besedah urejal državno pomoč in upravne postopke, predvidel je ustanovitev državne tehnične pisarne za nudenje pomoči oškodovancem, bil pa je tudi razvojno naravnan in omogočal razvoj primarne infrastrukture. Z ukrepi obnove so po njegovih besedah stavbam zagotovili najmanj eno stopnjo boljšo potresno odpornost.
Ukrepi po potresu
Država, regije in občine morajo sicer izdelati načrt ob potresu. Obseg teh načrtov se po regijah in občinah razlikuje, je še na današnjem dogodku po poročanju STA pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Tako po njegovih besedah samostojen načrt v celoti izdela 47 odstotkov občin, druge pa pripravijo del načrta, odvisno od stopnje ogroženosti.
