Kako bi zdravniki reševali enega od najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva?

Na desetih oddelkih v največji bolnišnični ustanovi v državi UKC Ljubljana so čakalne dobe daljše od enega leta. Kakšne rešitve za skrajšanje čakanja predlagajo nekateri slovenski zdravniki?

Ena glavnih težav slovenskega zdravstvenega sistema so (pre)dolge čakalne vrste.

Ena glavnih težav slovenskega zdravstvenega sistema so (pre)dolge čakalne vrste. Foto: Bor Slana

Slovenski zdravstveni sistem se je v merjenju evropskega indeksa kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva (raziskavo je opravila organizacija Health Consumer Powerhouse, rezultate pa predstavila v okviru evropskega indeksa zdravja potrošnikov) uvrstil na 16. mesto med 35 evropski državami, kar je zlata sredina. Velika težava so še vedno (pre)dolge čakalne vrste. 

V začetku avgusta lani je na pregled v 13 specialističnih ambulantah čakalo več kot 114 tisoč pacientov, od teh skoraj 14 tisoč več kot 180 dni.

Lani za skrajševanje čakalnih vrst 16 milijonov evrov

Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, je lani namenilo 16 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst. Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, je lani namenilo 16 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst. Foto: STA Lani je za poseben program skrajševanja čakalnih dob ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namenila 16 milijonov evrov. Aprila je vlada potrdila nov projekt, katerega cilj sta skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, vrednost projekta pa je ocenjena na 36 milijonov evrov.

V letu 2016 so vsi prihodki največje bolnišnične ustanove pri nas UKC Ljubljana, ki zaposluje več kot osem tisoč ljudi, znašali 467,8 milijona evrov, ob tem pa so ustvarili največjo izgubo v tem stoletju.


Bolnišnice z rekordno izgubo. Kje se najdlje čaka na poseg? #analiza

 "Milijoni ne bodo skrajšali čakalnih vrst" #video


Najdaljše čakalne vrste v UKC Ljubljana:

- očesna klinika 1.100 dni,

- urološka klinika 785 dni,

- revmatološka ambulanta 710 dni,

- interni kliniki za kardiologijo 425 dni,

- operacije na ožilju 370 dni,

- operacije kile 440 dni,

- operacije žolčnih kamnov 393 dni,

- endoproteza kolena 375 dni,

- operacija hrbtenice 530 dni ter

- operacija mandljev in žrelnice pri otrocih 379 dni.

Med 15 tipi preiskav, ki jih izvaja klinični inštitut za radiologijo, se je povprečna čakalna doba lani v primerjavi z letom 2015 skrajšala pri štirih.

"Zdravniki bomo delali v sistemu, kakršen pač bo, vendar bomo protestirali, če ta ne bo ustrezen," pravi družinski zdravnik Rok Ravnikar. "Zdravniki bomo delali v sistemu, kakršen pač bo, vendar bomo protestirali, če ta ne bo ustrezen," pravi družinski zdravnik Rok Ravnikar. Foto: Matej Leskovšek


Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo 

Družinski zdravnik: Če bi hotela država varčevati, bi morala začeti na naših vratih


"Če deluje primarna raven, je manj napotitev k specialistom"

Eden prvih, ki se sreča s pacienti na primarni ravni, je družinski zdravnik. Po mnenju družinskega zdravnika Roka Ravnikarja je treba za ohranjanje enakega sistema in v želji po skrajševanju čakalnih vrst zagotoviti večji finančni vložek v zdravstveni sistem.

"Družinski zdravniki želimo samo razbremenitev. Ta se lahko doseže z večanjem kapacitet za spopadanje s prevelikim številom pacientov (večje število zdravnikov oz. nižanje glavarine) ali z mehkim omejevanjem 'odprtih vrat' v sistem participacije, odbitne franšize. Rešitve so znane, samo politika jih mora izbrati in zanje sprejeti odgovornost," meni Ravnikar.

"Ključna težava dolgih čakalnih vrst je to, da ni dovolj časa za poglobljen pogovor s pacienti. Če dobro deluje primarna raven, je manj napotitev k specialistom. To pomeni, da ima družinski zdravnik dovolj časa za obravnavo in pogovor s pacientom ter mu lahko razloži stvari," je prepričan Ravnikar.

"Težave čakalnih dob ne moremo rešiti z gasilskimi posegi. Nekaj milijonov za ortopedijo, za fizioterapijo ali za urologijo sicer lahko malce ublaži stisko določene skupine bolnikov, že po kratkem času pa bo vrsta enako dolga kot prej," o čakalnih dobah meni upokojeni onkolog Matjaž Zwitter. "Težave čakalnih dob ne moremo rešiti z gasilskimi posegi. Nekaj milijonov za ortopedijo, za fizioterapijo ali za urologijo sicer lahko malce ublaži stisko določene skupine bolnikov, že po kratkem času pa bo vrsta enako dolga kot prej," o čakalnih dobah meni upokojeni onkolog Matjaž Zwitter. Foto: STA

"Nobena država ni tako bogata, da bi vsem zagotovila brezplačno zdravstvo"

Upokojeni onkolog Matjaž Zwitter glavni vzrok za čakalne vrste vidi v razkoraku med obsegom tega, kar politika ljudem obljublja kot brezplačno zdravstvo, in denarjem, ki je zdravstvu namenjen.

"Nobena država ni tako bogata, da bi lahko vsem svojim državljanom popolnoma brezplačno zagotovila vse, kar sodobno zdravstvo lahko ljudem ponudi. Slovenija pri tem seveda ni izjema. Žal politika ne zmore poštenja, da bi to ljudem odkrito povedali," meni Zwitter.

Rešitev za slovensko zdravstvu vidi v več med seboj usklajenih ukrepih:

1. racionalna poraba denarja, namenjenega zdravstvu

Najpomembnejši ukrep je uvedba progresivne in navzgor omejene participacije k stroškom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta sprememba bo samodejno odpravila zdajšnjo anomalijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer milijoni zdravstvu namenjenega denarja izginjajo v zasebne žepe. Predlog: desetodstotna participacija pri vsakem zdravstvenem izdatku (z nekaj izjemami: vsa pediatrija, porodništvo, psihiatrija, prava urgenca, bolniki na socialni podpori).

2. seznam pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Natančen popis storitev, ki naj ostanejo v obveznem zavarovanju, in pravic, ki bodo izločene, bo seveda še dvigoval veliko prahu. Smo edina država, ki v teoriji tudi zobozdravstvo odraslih vključuje v obvezno, vsem zagotovljeno zdravstveno zavarovanje.

3. realne cene zdravstvenih storitev

Cena je seštevek živega dela, materialnih stroškov in amortizacije opreme. Šele z realnimi cenami bomo lahko govorili o zdravem sobivanju ter sodelovanju med javnimi in zasebnimi izvajalci, lahko bomo ločili dobre in pridne od lenih in nesposobnih, lahko bomo tržili slovensko zdravstvo za bolnike iz tujine.

4. zaupanje v odgovorno vodenje javnih zdravstvenih zavodov

Upravljavcem javnega zdravstva moramo zaupati, da bodo z ekipo svojih strokovnjakov začrtali vizijo zdravstvenega zavoda ter nato izpeljali potrebne investicije v prostore, opremo in kadre. Kadrovska politika, nagrajevanje, šolanje – vse to naj bo prepuščeno upravljavcem.

5. informatika

Huda informacijska razdrobljenost slovenskega zdravstva prinaša nepotrebne stroške: veliko izgubo časa pri poizvedovanju o preiskavah in njihovo ponavljanje, ročno prepisovanje izvidov, pa tudi večjo nevarnost strokovne napake.

Po mnenju ekonomistke Petre Došenovič Bonča da je vzrok za čakalne vrste deloma tudi v financah. Po mnenju ekonomistke Petre Došenovič Bonča da je vzrok za čakalne vrste deloma tudi v financah. Foto: Ekonomska fakulteta

"Ni ustreznih spodbud za zaposlene"

Po mnenju ekonomistke z ljubljanske ekonomske fakulteta Petre Došenovič Bonča so čakalne vrste le deloma povezane s finančnim vložkom. Po njenem mnenju čakalne vrste nastanejo, ker niso pokriti operativni stroški, ni dovolj kapacitet oziroma te niso ustrezno izkoriščene (povezano s spodbudami za zaposlene) in košarica pravic ni dosledno omejena po vrednosti glede na obseg zbranih sredstev.

"Vzroki za čakalne vrste so tako zgolj deloma finančni, skrivajo se tudi v sistemu in organizaciji javnih zavodov. Trenutno ni ustreznih spodbud za zaposlene in krepitev intenzivnosti njihovega dela," pravi Došenovič Bonča.

Alojz Ihan Foto: Bor Slana Alojz Ihan, zdravnik mikrobiolog in imunolog

Težava čakalnih vrst je stvar volje in kompetentnosti, da se problem reši. Ne gre toliko za velikost problema kot za majhnost ljudi, ki se z njim ukvarjajo.

Strokovno nedopustne čakalne dobe bi morali uvrstiti v kategorijo napačnega zdravljenja z vsemi pravnimi posledicami. Vsak bolnik, ki bi čakal nedopustno dolgo, bi moral imeti na voljo mehanizem tožbe ZZZS za odškodnino.

Direktor ZZZS bi moral med primarnimi nalogami imeti preprečevanje nedopustnih čakalnih dob in pri tem imeti polna pooblastila (organizacijska, finančna), da prepreči nastanek nedopustnih čakalnih dob. Ne glede na "resolucije ministrstva za zdravje" bi bil direktor ZZZS odgovoren za preprečevanje nedopustnih čakalnih dob in upravičen do sklepanja pogodb z državnimi ali zasebnimi ustanovami, doma ali v tujini. Večji pojav bolnikov z nedopustnimi čakalnimi dobami bi moral biti razlog za zamenjavo direktorja ZZZS.

Iztok Kos, generalni sekretar Zdravniške zbornice Slovenije

Čakalne vrste, s katerimi se spoprijemamo danes, so rezultat dolgotrajne stihijske politike v zdravstvu. Zdaj za vse slabo v zdravstvu krivijo aktualno politiko, a ministrica Milojka Kolar Celarc ima bore malo "zaslug" za to. Temelji za krizo so bili postavljeni v preteklosti in takrat nihče ni ukrepal, da bi bilo čez nekaj let (danes) bolje. Zato pa toliko raje zdaj pričakajo na nož vsak zakon, ki ga pripravi trenutna ministrska ekipa.

Ker ni dialoga, ni izmenjave mnenj in ni pametnih rešitev, ki bi izboljšale že pripravljene zakone. V nekaterih členih so ti res zelo slabi, takšna je pač politika pri nas.

Čakalnih dob se bomo rešili, ko bo ZZZS vedel, koliko programa za vsako zdravstveno dejavnost mora razpisati (pogoj za to je tudi dovolj denarja na podlagi referenčnih cen) in koliko je sploh razpoložljivih kapacitet med samimi ponudniki zdravstvenih storitev – javnih, koncesionarskih, zasebnih. Če je kapacitet premalo, lahko ministrstvo za zdravje ukrepa z večjim razpisom specializacij s tega področja.

Sorodne vsebine

Komentarji

7
  • scukaMarija / 21.04.2017. ob 16:21

    In koalicija je potrdila predlog "reforme", ki PREPOVEDUJE konkurenco na področju nudenja zdr.storitev... to ni nikjer na tem svetu... Rezultat je znan že vnaprej. Denar mečemo še naprej v luknjo...

  • stanly / 21.04.2017. ob 15:49

    samo dve stvari sta potrebni pri zdravstveni reformi in bodo čakalne vrste čudežno izginile...najprej je potrebno preiti na plačevanje storitev in ne programov in dovoliti je potrebno zdravo in pošteno konkurenco, da bodo vsi izvajalci v popolnoma enakovrednem položaju, javni izvajalec ali pa zasebnik...

  • moder / 21.04.2017. ob 20:34

    Kaj pa reševanje v bolj SMOTRNI nabavi materiala, storitev itd...?

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano