Petek, 18. 3. 2022, 11.52
2 leti, 1 mesec
V ljubljanski operi škandal zaradi ukrajinskih zastav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
43
Frank Van Laecke je spomnil, da bi to lahko bila njegova zadnja uprizoritev v Ljubljani.
Po četrtkovi premieri opere Faust v SNG Opera in balet Ljubljana je flamski režiser in scenarist Frank Van Laecke na odru podal izjavo, da mu je direktor Opere prepovedal uporabo rumenih in modrih zastavic na odru. V Operi odgovarjajo, da tako direktor Staš Ravter kot umetniški direktor opere Marko Hribernik prej nista vedela za režiserjevo namero.
"Faust bi lahko bil moja zadnja produkcija. Naj razložim, zakaj. V četrtem dejanju sem želel modre, bele in rdeče zastavice, ki jih je na odru videti za steno iz oken, nadomestiti z rumenimi in modrimi. Umetnik ima glas in mora govoriti, to je njegova dolžnost. Gledališče (in opera) bi morala slišati utrip zdajšnjosti. Zame je ta utrip obarvan modro in rumeno. A uporabo teh barv mi je direktor ljubljanske operne hiše, gospod Staš Ravter, prepovedal. Še več: upravnik vašega kulturnega templja mi je dal vedeti, da 'ne bom nikdar več' stopil v 'njegovo' opero, če bom to prepoved zaupal novinarjem," je po predstavi povedal Frank Van Laecke in spomnil, da bi to lahko bila njegova zadnja uprizoritev v Ljubljani.
"Dragi kolegi, dragi vsi, je tako diktatorstvo sprejemljivo? Se strinjamo s cenzuro? Se strinjamo z izsiljevanjem, ko gre za svobodo govora? Kot umetnik? Kot oseba? Rad imam Ljubljano. Zelo. Rad imam Slovenijo. Zelo. In rad imam vas vse. Zelo. A doma imam ogledalo, vsak dan se moram pogledati vanj in se oceniti, se izprašati. Ne, nikdar ne bom privolil v navadno izsiljevanje. Nikdar se ne bom strinjal s cenzuro. Če mi bo direktor zaprl vrata – naj bo tako. Obdržal bom najlepše spomine. Teh, gospod direktor, mi ne morete nikdar vzeti. Kakor tudi ne mojega mnenja. Nikdar," je še dodal.
Vsem, s katerimi je sodeloval zadnjih šest let, kolegom in slovenskim prijateljem, se je Van Laecke zahvalil za vseh pet opernih produkcij, ki jih je pripravil v ljubljanski operi.
V ljubljanski operi za namero režiserja niso vedeli
V SNG Opera in balet so v odzivu zapisali, da je režiser opere Faust skladatelja Charlesa Gounoda Van Laecke aplavz po četrtkovi premieri "v luči aktualnih političnih razmer izkoristil za svoj pogled na umetnost".
Kot so zapisali, režiserjev govor ni bil načrtovan niti vnaprej dogovorjen z vodstvom gledališča in umetniki. Iz ljubljanske operne hiše so poslali sporočilo za javnost, ki ga spodaj objavljamo v celoti.
Na odru SNG Opera in balet Ljubljana so sinoči premierno uprizorili opero Faust, delo v petih dejanjih skladatelja Charlesa Gounoda. Dramatično zgodbo, pod katero se podpisuje belgijski režiser Frank Van Laecke, so odlično poustvarili domači solisti, ki jih je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom, ki ga je režiser v luči aktualnih političnih razmer izkoristil za svoj pogled na umetnost.
Tudi na sinočnji premierni uprizoritvi Fausta, ki je bil nazadnje kot koprodukcijska predstava na odru Cankarjevega doma uprizorjen pred skoraj 20 leti, je občinstvo ustvarjalce in celotno umetniško ekipo nagradilo z vzkliki in dolgim aplavzom. Slednjega je na poklonu umetnikov in ustvarjalcev pred odprto zaveso želel izkoristiti tudi režiser Frank Van Laecke, ki mu ni bilo všeč, da v scenografiji četrtega dejanja za steno z okni ni mogel uporabiti majhnih rumenih in modrih zastav, ki bi aktualizirale trenutne razmere v Ukrajini.
V svojem krajšem govoru, ki ni bil načrtovan niti vnaprej dogovorjen z vodstvom gledališča in umetniki, je zato režiser povedal, da mu je uporabo teh barv v uprizoritvi prepovedal sam direktor gledališča Staš Ravter. Direktor in umetniški direktor opere Marko Hribernik prej nista vedela za režiserjevo namero, saj ju režiser o tem ni obvestil, niti ni seznanil umetniške ekipe. Vodstvo je enotno v mnenju, da politične razmere ne smejo vplivati na prvotno podobo predstave – režiser je v svoji izvirni obliki predstave uporabil modre-bele-rdeče zastave – in da bo SNG Opera in balet Ljubljana še naprej ostala apolitična ustanova, saj da politične teme umetnosti in umetniškosti ne smejo izrabljati zdaj, danes in v prihodnosti.
Direktor Staš Ravter je tudi Ministrstvu za kulturo na njihovo vprašanje o morebitnem sodelovanju in podpori ukrajinskim umetnikom in kulturi poslal odgovor, da je gledališče odprto za vso umetnost in umetnike sveta: "V SNG Opera in balet Ljubljana podpiramo tako ukrajinske umetnike kot tudi ves narod. Člana našega baleta in orkestra ukrajinskega rodu sta sodelovala pri dobrodelnem koncertu na RTV Slovenija, namenjenem zbiranju pomoči Ukrajincem, na generalno vajo pred premiero opere Faust pa smo povabili tudi 50 članov Ukrajinskega mladinskega simfoničnega orkestra. Posebej bi rad poudaril predlog, ki je že ob samem nastanku naletel na izjemno pozitivne reakcije, da bi pri Ministrstvu za kulturo ustanovili sklad in zagotovili pravne podlage, da bi lahko v javnih zavodih začasno zaposlovali ukrajinske umetnike v eksilu. Tako bi jim zagotovili delovno kontinuiteto, zavarovanje in ne nazadnje tudi nemoteno profesionalno eksistenco namesto statusov beguncev."
V ljubljanski operi naj bi na odru prepovedali uporabo rumenih in modrih zastavic, v SNG Maribor pa so se medtem z ukrajinsko zastavo takole poklonili po predstavi. Fotografijo je na Twitterju objavila voditeljica in novinarka Barbara Drnač.
od Ravterja ni drugega za pricakovat😢 za razliko od Roskerja #sngmaribor; na fotki poklon po Carmini Burani🇺🇦 pic.twitter.com/xo0iTl0WWt
— Barbara Drnac (@paradaplesa) March 18, 2022
Podporo belgijskemu režiserju so že izrazili v sindikatu Glosa. Kot so zapisali, so "vsega hudega vajeni, a vendarle tokrat še posebno zgroženi", ker se mora mednarodno sloveči Van Laecke soočati s "tako nizko moralno stopnjo in duhovno ozkostjo, kot jo je doživel v hramu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena".
Dodali so, da Van Laecke uživa "polno podporo sindikata Glosa" ter da razumejo njegovo željo po "pristnem in svobodnem umetniškem izrazu, po pravici do resnice", njegovo "srčnost in pogum" ter "nujo po premagovanju dvojne morale".
43