Četrtek, 2. 2. 2017, 3.34
7 let, 1 mesec
Kaj je Slovencem v desetih letih prinesel evro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,90
4
Slovenijo bo danes ob deseti obletnici uvedbe evra obiskal predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Ali je Slovenija upravičila svoja pričakovanja, kaj so prednosti in slabosti enotne valute in kakšna bo njena usoda v prihodnosti?
Slovenija je enotno evropsko valuto uvedla 1. januarja 2007, cene pa so se v nadaljevanju leta začele obračati vse bolj navzgor. Decembra je tako naša država zabeležila že 5,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, največ med vsemi 13 članicami območja evra ter največ v zadnjih petih letih.
Morda vas zanima še:
Pred desetletjem nismo praznovali le novega leta #foto
Evro je danes nacionalna valuta v 19 evropskih državah, v katerih jo uporablja več kot 339 milijonov prebivalcev.
Banka Slovenije ob 13. uri pripravlja slovesnost ob 10. obletnici uvedbe evra v Sloveniji. Slavnostni govornik bo predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
Menjava se je izvršila v razmerju 239,640 tolarja za evro, dve tedna sta bili v obtoku obe valuti. K uspešni in gladki uvedbi evra v naši državi so veliko pripomogli dobre priprave in hiter preklop s tolarjev na evre na najbolj vitalnih mestih, kot so bankomati, blagajne, plačila s karticami in na bančnih okencih.
Ali je Slovenija upravičila svoja pričakovanja, ki jih je imela pred uvedbo evra, kaj so prednosti in slabosti enotne valute in kaj ji ekonomisti napovedujejo v prihodnosti.
Igor Masten: Izguba, ki ni prava izguba
"Vse, kar smo izgubili s prevzemom evra, je monetarna suverenost."
Prevzem evra je prinesel stabilnost cen. Pred začetkom procesa prevzemanja Banka Slovenije z neko nenavadno denarno politiko ni bila sposobna obvladati inflacije, zato je bila ta takrat precej višja kot v evroobmočju. Stabilnost cen je prinesla nižje obrestne mere, zaradi česar smo jo kot država bistveno lažje odnesli skozi finančno krizo, kot če bi imeli samostojno valuto.
Vse, kar smo izgubili s prevzemom evra, je monetarna suverenost. A tak instrument ni koristen, če ga ne znaš upravljati, zato je bolje, če ga upravlja nekdo drug. Zato je to izguba, ki ni prava izguba.
Kar zadeva prihodnost evra, obstaja načrt oblikovanja prave ekonomske unije, ki temelji na poročilu petih predsednikov. Ta se v nekaterih korakih že udejanja. Oblikuje se sklad za reševanje bank, ki bo imel avtoriteto nad načini reševanja bank, s čimer morebitni bodoči propadi sploh ne bi bremenili davkoplačevalcev ali pa bi jih čim manj. Mi imamo izkušnjo, kako draga je lahko bančna nestabilnost. Kar je še nedorečeno, pa je prvi korak prehoda k fiskalni uniji, ki za zdaj še ne predvideva skupnega proračuna, ampak vsaj v enem delu evropsko zakladnico, ki bi marsikateri državi prizanesla nepotrebne finančne pretrese v zadnji krizi.
Ali se bo to udejanjilo do konca, pa je odvisno od bolj ali manj geopolitičnih dejavnikov. Brexit smo prestali brez večjih ekonomskih pretresov, italijanska vladna kriza je tudi razmeroma v okvirih, zdaj je vprašanje še, kaj se bo spomladi zgodilo na francoskih predsedniških volitvah. Če ne bo zmagala radikalna desnica, bi bil to znak, da val skrajnega desničarskega in levičarskega populizma ne bo dobil velike politične moči. Tako se ta projekt lahko nadaljuje.
Sašo Polanec: Inflacija se je stabilizirala
"Evro bo v prihodnosti zagotovo podvržen tveganjem."
Ker je bila slovenska politika pred letom 2007 naravnana k premikanju deviznega tečaja z namenom ustvarjanja inflacije, je bila uvedba evra zaželena. Inflacija se je namreč po tem dogodku stabilizirala. Prav tako smo uživali nižje obrestne mere, sicer ne ves čas. Evrosistem namreč sam po sebi ne more zagotoviti tveganosti naložb v posamezne državne obveznice. Aktualni program odkupa državnih obveznic s strani Evropske centralne banke sicer pripomore k bolj primerljivim obrestnim meram med državami, ne smejo pa biti povsem enake. S tega vidika je upad nominalnih in realnih obrestnih mer zagotovo pozitiven korak.
Kaj smo sami naredili v okviru priložnosti, pa je bolj naša težava kot težava evrosistema. Nizke obrestne mere na primer spodbudijo banke k jemanju posojil v tujini in plasiranju denarja podjetjem za prevzeme podjetij. Vključenost Slovenije v evrosistem je v začetku krize leta 2008 podjetjem omogočila lažje zadolževanje v tujini. Vrh tega smo dosegli leta 2013, verjetno to tudi sovpada s tveganji izdajanja obveznic na tujih trgih. Dokler Slovenija ni umirila finančnih trgov, so se podjetja zadolževala neposredno v tujini. Valutnih tveganj jim ni bilo treba prevzemati, zato je bilo zadolževanje zanje cenejše.
Evro bo v prihodnosti zagotovo podvržen tveganjem. Ker v evroobmočju nismo razvili mehanizmov omejevanja državnega zadolževanja, lahko evro postane tudi močno inflatorna valuta. Če bi Grčija postala vzor preostalim članicam in bi ECB odkupovala državne obveznice, ki ne bi bile nikoli poplačane, bi govorili o denarju brez kritja. To dolgoročno ustvarja veliko inflacijo. Ker obstajajo različna mnenja o višini inflacije v evroobmočju, bi tak scenarij zagotovo povzročil razpad sistema.Mitja Gaspari: Gradbeništvo je plačalo svojo ceno
"Ko smo izgubili denarno suverenost, bi morala fiskalna politika in politika dohodkov slediti dejanski moči domačega gospodarstva."
Ali je uvedba evra upravičila pričakovanja, je težko govoriti, saj je odvisno, kdo in s kakšne perspektive o tem razmišlja. Med tistimi, ki bi jim moralo to najbolj koristiti, je zagotovo gospodarstvo. Odprl se je gospodarski prostor, zmanjšala so se tveganja in povečale spodbude za trgovanje z bistveno večjim evropskim prostorom na preprostejši način. To je najbolje izkoristil izvozno usmerjeni sektor slovenskega gospodarstva, medtem ko storitveni sektorji bistveno slabše. Ker sta bili njihova produktivnost in konkurenčnost bistveno manjši, so v krizi zašli v težave. Eden izmed takšnih je tudi gradbeništvo.
Prebivalcem se je z uvedbo evra pri najbolj običajnih postopkih poenostavilo poslovanje s tujino. Odpadlo je menjavanje valut, tveganja, povezana z varčevanjem v domači valuti, pa so se bistveno zmanjšala.
Hkrati so z uvedbo enotne valute prišle tudi omejitve, ki bi jih morali ob prevzemu bolj resno upoštevati. Ko smo izgubili denarno suverenost in pomemben instrument ekonomske politike, bi morala fiskalna politika in politika dohodkov slediti resnični moči domačega gospodarstva. Čeprav je bil ta pogoj znan vnaprej, se je pozneje izkazalo, da ga nismo popolnoma razumeli oziroma uporabljali, kot bi ga morali. To je pozneje prineslo nekatere težave.
Prevzem evra in pogoji za prevzem so Sloveniji kot majhnemu gospodarskem območju prinesli pozitivno perspektivo. Kako smo jo izkoristili, je stvar debate. Kljub temu je za majhno ekonomijo bolje biti del širšega denarnega in ekonomskega enotnega prostora. Še posebej v luči najnovejših geostrateških sprememb v svetu, ki prihajajo po volitvah v ZDA in brexitu. To so elementi, ki dajejo novo dimenzijo. Vredno je vztrajati pri evru in v vsem evroobmočju zagotavljati čim večjo prilagodljivost držav članic. Te morajo sicer same odgovarjati za svojo fiskalno stabilnost, hkrati pa omogočati, da denarna politika deluje v korist vseh članic, ne le velikih.
4