Kaj bi bilo v Sloveniji drugače z drugačnim volilnim sistemom

Škodljiva interesna prepletenost države in nanjo vezanega gospodarstva, nepripravljenost politikov prevzeti osebno odgovornost za napake, šibek meritokratski sistem zaposlovanja v javnem sektorju, vse to je prispevalo k nastanku krize vladanja, a vsega tega sprememba volilnega sistema sama po sebi ne bo odpravila, pravi Saša Zagorc, docent na ljubljanski pravni fakulteti.

Zagorc izpostavlja dve ključni težavi zdajšnjega proporcionalnega volilnega sistema: - pomanjkanje personalizacije volitev, - vpliv na stabilnost in učinkovito delovanje vlade.

"Volivec nima dejanskega vpliva in možnosti odločilno vplivati na dodelitev glasu posameznemu kandidatu. Proporcionalni sistem, ki ga imamo v veljavi zdaj, rezultira v prevelikem številu političnih strank v parlamentu in zato tudi v vladnih koalicijah." Manjše politične stranke v koaliciji tako lahko pretirano vplivajo na vlado z odkritim izsiljevanjem z odhodom iz vlade. "Kleč je, da njihova dejanska moč ne ustreza politični podpori na volitvah, prav tako pa za neuspeh vladnih političnih projektov ne odgovarjajo v tolikšni meri kot največja politična stranka v koaliciji," pravi Zagorc.

Različica z absolutnim preferenčnim glasom Med veljavnim volilnim sistemom in predlagano različico z absolutnim preferenčnim glasom volivca načeloma ni bistvene razlike, saj v osnovi volivci še vedno glasujejo o listah kandidatov (političnih strankah) in ne o kandidatih. Manjši napredek bo viden šele v drugi fazi glasovanja volivca. Šele z drugim, t. i. preferenčnim glasom bodo volivci lahko obkrožili enega kandidata znotraj izbrane liste. Če bo politična stranka pridobila poslanski mandat v volilni enoti, bo ta pripadel tistemu kandidatu, ki je zbral največ preferenčnih glasov znotraj te liste. Do zdaj so volivci dejansko glasovali za tistega kandidata v volilnem okraju, ki ga je za ta okraj določila politična stranka, volivec pa ga je moral "kupiti" v paketu s politično stranko.

Višji volilni prag Višji volilni prag bi pomenil, da bi manjše politične stranke težje prišle v parlament. Pred volitvami bi bile v dilemi, ali naj gredo samostojno na volitve in tvegajo izpad ali pa se priključijo večji politični stranki in s skupno listo dosežejo vstop v parlament. Dvig volilnega praga ni nevtralen, saj zmanjšuje konkurenčnost med političnimi strankami in izkrivlja sorazmernost zastopanja interesov v parlamentu. Vpliva tudi na demokratično legitimnost celotnega volilnega sistema, še zlasti če pomemben odstotek volivcev glasuje za politične stranke, ki se ne prebijejo v parlament. Na to v zadnjem času opozarjajo v nemškem političnem prostoru, kjer se zavzemajo za znižanje volilnega praga s 5 % na 4 %, torej obratno kot v Sloveniji.

Večinski volilni sistem Večinski volilni sistem je konceptualno toliko drugačen od zdajšnjega proporcionalnega sistema, da je neka razumna primerjava nemogoča. Volivec bi glasoval za kandidata, pri čemer bi bilo odvisno od volilnega sistema relativne ali absolutne večine, ali bosta izvedena en ali dva kroga volitev.

Več sprememb bi prinesla sprememba volilnega praga "Menim, da modificirani proporcionalni volilni sistem, vsaj glede absolutnega preferenčnega glasu, ne prinaša bistvenih sprememb v slovenskem političnem prostoru. Večjo težo bi dal spremembi volilnega praga, ki bo dodobra preoblikovala mapo parlamentarnih političnih strank v prihodnje. Pozitivni vidik uvedbe absolutnega preferenčnega glasu bo v tem, da bo spodbujal politične stranke h kandidiranju vsedržavno ali vsaj regionalno prepoznavnih obrazov." Zagorc tudi pravi, da absolutni preferenčni glas temelji tudi na (prikriti) tekmovalnosti kandidatov znotraj liste za njihovo prepoznavnost pri volivcih v volilni enoti, zato bo na koncu bolj pomembno, koga bi politična stranka finančno, politično in medijsko favorizirala kot pa kandidatove lastnosti. "Po mojih predvidevanjih bi sistem absolutnega preferenčnega glasu dokaj neustrezno vplival tudi na zastopanost obeh spolov v parlamentu."

Demokratičnost in pluralnost znotraj strank Zagorc opozarja, da razprave o absolutnem preferenčnem glasu popolnoma zanemarjajo dilemo, ki že zdaj moti veliko volivcev. In sicer, da bo v neki volilni enoti še vedno lahko kandidirala oseba, ki z volilno enoto nima ničesar, niti stalnega prebivališča v njej niti drugih naveznih okoliščin s tem okoljem.

Pravi tudi, da bo večja personalizacija volilnega sistema zaživela, ko bo tudi določanje kandidatov za volitve znotraj političnih strank bolj pregledno, javno, enakopravno in bolj prijazno članom političnih strank. Trenutno ne zakonodajni okvir ne politična kultura ne zagotavljata demokratičnosti in pluralnosti znotraj političnih strank.