Sreda, 30. 12. 2020, 13.19
3 leta, 3 mesece
Kacin: zaradi potresa na Hrvaškem nova izjema pri vstopu v Slovenijo
Kacin: Za tiste, ki gredo pomagat na Hrvaško, vstop v Slovenijo brez karantene ali negativnega testa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,41
11
Za osebe, ki za 48 ur potujejo na Hrvaško zaradi pomoči ob torkovem rušilnem potresu, je po novem vstop v Slovenijo mogoč brez karantene ali negativnega testa na novi koronavirus, je na današnji novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. To po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana velja samo za organizirano pomoč.
Kot je dejal vladni govorec Jelko Kacin, je ministrstvo za notranje zadeve k sedmim izjemam, ki omogočajo vstop v Slovenijo brez karantene na domu in brez predložitve negativnega testa na novi koronavirus, dodala še eno. "Do preklica velja, da osebe, ki potujejo na Hrvaško zaradi pomoči pri reševanju in odpravi posledic potresa in se vračajo najmanj 48 po prehodu meje, ne potrebujejo negativnega testa, niti ne bo zanje odrejena karantena," je poudaril, piše STA.
V torek zvečer poslali prvi konvoj pomoči
Povedal je, da je Hrvaški po torkovem potresu, ki je zahteval sedem smrtnih žrtev, na pomoč priskočila tudi Slovenija. V torek zvečer je iz logističnega centra na Rojah šel prvi konvoj pomoči. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je na vladni novinarski konferenci pojasnil, da sta bila v tem prvem konvoju dva tovornjaka s štirimi bivalnimi zabojniki za namestitev ljudi in spalnimi vrečami. Pomoč je že pred polnočjo prispela v skladišče na Hrvaškem.
Danes ob 9. uri sta se ta dva tovornjaka znova odpravila na Hrvaško. Nanju so naložili deset napihljivih šotorov z opremo za ogrevanje in razsvetljavo, sto terenskih postelj in sto spalnih vreč, je povedal Šestan. Po mnenju civilne zaščite so zagotovili do 150 bivalnih mest, je dodal. Za zdaj so pomoč sklenili, so pa v stalnem stiku s hrvaškimi kolegi, če bo ta še potrebna.
Kacin je ob tem povedal, da je vrednost pomoči ocenjena na 160 tisoč evrov. Dejal je še, da je zanimanje za pomoč veliko tudi med prebivalci Slovenije. Pomoč za območje, ki ga je prizadel potres, zbirajo številne humanitarne organizacije, številni pa želijo pomagati tudi na lokaciji.
Poveljnik civilne zaščite je povedal, da je pomoč ljudi, ki se zbirajo v skupine in iniciative za pomoč Hrvaški, mogoča, ampak samo organizirano, na primer prek različnih društev. Mogoče so različne oblike pomoči. "Pomembno je, da so organizirane in da so z druge strani potrjene," je povedal. Prehajanje meje brez karantene oziroma negativnega testa je mogoče za tovrstno organizirano pomoč, ne za individualne obiske, je poudaril.
Slovenska civilna zaščita ima po njegovih besedah pripravljene načrte za odziv na potrese, kakršen je v torek prizadel slovensko južno sosedo. Na podlagi teh načrtov izvajajo tudi vaje na občinski, regionalni in državni ravni. Zadnja na državni ravni je bila v začetku leta. Prihodnje leto pa načrtujejo tudi sodelovanje v vaji v organizaciji Evropske unije, še navaja STA.
Uprava za zaščito in reševanje še zbira podatke o škodi
Izpostave uprave za zaščito in reševanje v obmejnih regijah skupaj z občinami nadaljujejo zbiranje podatkov o škodi na stavbah po torkovem potresu, ki je prizadel Hrvaško. Skupno so zabeležili 36 dogodkov, a brez večjih poškodb. Informativne prijave zbirajo tudi danes, kaže pa, da današnji potresni sunek ni pustil vidnejših posledic.
Regijske izpostave so v torek poročale predvsem o poškodbah dimnikov in streh, razpokah v stenah in na stropih ter odpadlem ometu. Večjih poškodb stavb, njihovih porušitev ali poškodovanih ljudi ne beležijo. Manjše poškodbe so nastale tudi na stavbah, v katerih so sedeži izpostav uprave za zaščito in reševanje in centrov za obveščanje, in sicer v Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju.
Med potresom je bilo po do sedaj zbranih podatkih poškodovanih več objektov, in sicer gospodarski, stanovanjski in večstanovanjski objekti ter tudi cerkve in muzej, in sicer na območju občin Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Celje, Dobje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Ljubljana, Maribor, Oplotnica, Selnica ob Dravi, Radenci, Črnomelj, Šentjernej, Ormož, Ptuj in Zagorje ob Savi.
11