Joras: Davke plačujem Sloveniji, vode pa od nje ne dobim, čeprav mi jo zagotavlja ustava

V četrtek bo arbitražno sodišče sporočilo, kako je odločilo v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Eno spornih območij je tudi levi breg Dragonje, kjer živi Joško Joras, ki že leta vztraja, da gre za slovensko območje. Je eden tistih, na katerega bo odločitev o arbitraži najbolj neposredno vplivala.

Kakšno odločitev pričakujete v četrtek?
Ničesar ne morem reči, ker nimam nobenih informacij, ne vem, kaj se bo zgodilo. Pri domnevah in špekulacijah pa ne bi rad sodeloval, ker niso plodne. Vsi si nekaj želimo, a delati bi morali v skladu z zakoni in predpisi.

Če zakoni veljajo za vse nas in smo kaznovani, če jih ne upoštevamo, pa politiki, ko bi morali ščititi interese Slovenije, stisnejo rep med noge.

Joras trdi, da se Slovenija do njega obnaša zelo nemarno. Foto: STA , Kako bi po zakonu moralo biti, je jasno, nedvoumno. Originalna zemljiška knjiga ne more biti ekvivalentna ponarejeni zemljiški knjigi. Če to obvelja, sodišč sploh ne potrebujemo, ampak velja zakon divjine.

Se okrog vas, na spornem območju, čuti napetost pred odločitvijo?
Nekaj napetosti je, vsi to čutimo, če priznamo ali ne. Ampak glede na to, da smo navajeni prenašati nesposobnost naših vodilnih, to porinemo v podzavest, čeprav mi plačujemo račun.

Kaj se dogaja okrog vašega vodovoda?
Vsak ima pravico do oskrbe s pitno vodo, to je nesporno. Ali se bo to uresničilo, bom videl v sredo. Jaz imam vse pripravljeno, vse pogoje sem izpolnil. Videli bomo, ali bodo uradniki samovoljno odločali o tem, kdo dobi vodo.

Kdo vam je podeljeval gradbena ali druga dovoljenja, ki ste jih do zdaj potrebovali?
Imam zemljiškoknjižni izpisek, ki jasno pove, da je moje zemljišče v katastrski občini Sečovlje in vpisano v zemljiški knjigi v Piranu. Sem pa leta 1984 za dovoljenje za adaptacijo objekta res zaprosil v Bujah. Takrat sem bil zaposlen v Nemčiji, zato sem za pridobitev dovoljenja pooblastil odvetnika. Ko sem se po šestih mesecih vrnil, sem dobil dovoljenje, ki ga je – pozor! – izdala Občina Buje "za adaptacijo hiše na parceli 465 KO Sečovlje".

Občina Piran obsega mesto Piran in katastrske občine, tudi sečoveljsko. Res pa je, da je Hrvaška leta 1993 ponaredila kataster dela občine Piran, ponaredila zemljiško knjigo in rekla, da je to njihovo. Dovoljenje za adaptacijo hiše so mi dali leta 1984. Kje so imeli pravno podlago za to?

Območje okoli Jorasovega doma, o katerem med drugim odloča arbitražno sodišče:

V tistem času sem bil stalno prijavljen v Nemčiji, želel pa sem pa se začasno prijaviti v Piranu. Uslužbenka v Piranu mi je rekla, naj grem uredit v Buje. V kakšni pravni državi smo živeli in v kakšni še živimo? Davke plačujem v Sloveniji, moj sin je vojsko služil v Sloveniji. Ko bi mi rižanski vodovod moral priklopiti vodo in urediti tako kot vsem drugim državljanom, pa nastanejo težave. To je površno delo naših inštitucij.

Moja prizadevanja, da bi to ozemlje ostalo v Občini Piran oziroma Republiki Sloveniji, trajajo že več kot 15 let. Veliko angažiranja in stroškov je bilo s tem. Slovenija je davke od mene izterjala, ko bi me morala zaščititi, da v skladu z ustavo dobim vodo, pa ni nikjer nikogar. Za človeka v stiski to ni lahko.