Je Patricija v krempljih mafije?

Rozalija H. je na robu obupa in ne mine dan, ko ne toči solz. Kako šele preklinja dan, ko je njena dvaindvajsetletna hči Patricija, izučena trgovka, spomladi odšla s trebuhom za kruhom v Gradec. Mati je mlademu dekletu seveda želela svetlo in lepo prihodnost, zato si ne bo odpustila, ker ji je sploh dovolila v tujino. Če pa doma ni bilo službe!

Bil je začetek junija, ko je sestra bratu po priljubljenem družbenem omrežju sporočila, da je spoznala fanta Seada, Bosanca po narodnosti, ki je na začasnem delu v Avstriji. Pred poletjem je Patricija enkrat ob prostem koncu tedna še prišla domov, nato je ni bilo več. Mati, ki je že skoraj pol leta v skrbeh, je poleti zato odšla v Gradec. Nazadnje je bila tam oktobra: otroka je nagovarjala, da bi se vrnil domov. Toda Patricija je ostala neomajna – ostala je pri Seadu. Rozaliji materinski nagon ni dal miru. Kmalu se ji je zazdelo, da hči ne prihaja več domov, ker se boji fanta in njegove družbe.

Obisk v Gradcu ni uspel Obiskala jih je v bloku v Gradcu: že ženica na stopnišču, ki jo je spraševala, kje stanuje Sead, jo je povsem prestrašila. Izvedela je namreč, da se menda njegova družba peča s kriminalom. Govorila je z njim – Bosanec, močne postave, precej mišičast, tak kot gangster, ga je opisala mati –, a je ni poslušal. Še več, dal ji je vedeti, da je Patricija poslej njegova last. Spet je preklela dan, ko je hčerka dejala, da gre v tujino. Pregovarjanje ni pomagalo, niti takrat, ko je še enkrat šla v prestolnico avstrijske Štajerske in videla hčer z oteklim očesom, skoraj zagotovo od udarca s pestjo.

Policija brez moči Žalostna je znova odšla domov, sama, v skromen, vendar topel dom, kjer družina pogreša prijetno črnolasko. Klici na graško policijsko postajo niso pomagali: Patricija je polnoletna in je imela urejene papirje za bivanje v severni sosedi. Sead jih ni imel – ko mu je potekla viza, je moral v domov v Donji Vakuf pri Jajcu. Dekle je šlo z njim in od takrat je njen mobilni telefon nem, profil družbenega omrežja pa prazen. Klicala je in klicala: enkrat se je na drugi strani oglasil moški glas, ki ji je strogo zabrusil, naj Patricijo pustijo pri miru. Rozalija je bila vsa iz sebe – po glavi se ji je vrtel črn scenarij. Je njen otrok postal žrtev trgovcev z belim blagom? So jo morda prisili v prostitucijo? Ali pa je morala sprejeti islam? Čeprav se tolaži, da se je hči pač noro zaljubila in jo zdaj nosijo čustva, tega preprosto ne verjame. Preveč dobro jo pozna in Patricija je bila zmeraj preudarna. Skrbi jo še, ker je s svojega računa dvignila ves denar, ki si ga je z žulji krvavo prislužila.

Partner hčere osumljen zločinov Po klicu na policijsko postajo Donji Vakuf pa se je v Rozalijino življenje zgrnilo še več temnih oblakov. Ko je namreč tamkajšnjim policistom povedala, s kom bi bila lahko njena največja sreča in radost v življenju, je bil odgovor krut – bosanski organi pregona Seada M. sumijo zločinskih dejanj. Toda: pomagati ne morejo – dekle je polnoletno. Govorili so z njo in policistom je rekla, da je dobro in da bo kmalu šla domov. Urejene je imela tudi vse potrebne dokumente. Vseeno je napisala pismo veleposlaništvu Bosne in Hercegovine v Ljubljani. Če ne drugega, si je vsaj olajšala dušo! Tukajšnji policisti so prav tako brez moči.

Je bila za vse kriva le najstniška ljubezen Že je bila pripravljena, da gre na vrat na nos v Bosno, in če bi že morala, bi otroka iztrgala iz krempljev moškega, očitno zlih namenov, ko je posvetil žarek upanja. Patricija je na družbenem omrežju pustila sporočila, da je dobro. Da je sicer nedosegljiva, ker je v tistih krajih šibek mobilni signal, in da se konec decembra vrača v Avstrijo. Obljubila je, da se bo takrat ustavila doma. S Seadom gresta nazaj v Gradec, kjer tudi njega čaka delo, saj si je uredil papirje, je rekla materi. Pa vendar! Rozalijo prevzemajo vse bolj temačne misli in ponoči črne misli postajajo vse bolj črne. Zdaj stiska pesti, da hči pride domov, in upa, da je šlo za najstniško ljubezen in nore misli, ker je toliko časa ni bilo na spregled. Kaj vse bi mati dala, da bi bila spet ob otroku!