Je ministrica Kolar Celarčeva "ubila" zdravstveno reformo, preden je ta spisana?

Sestava projektne skupine za pripravo osnutka zdravstvene reforme, ki jo je imenovala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, jezi socialne partnerje. V njej so uradniki ministrstva, kot zunanji svetovalci pa pri pisanju sodelujejo le predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), finančno ministrstvo in upokojeni nekdanji minister Dušan Keber.

Foto: Ana Kovač

Uvodoma pojasnimo, zakaj je sestava projektne skupine pomembna. Njene naloge so priprava vsebinskih izhodišč in samega predloga novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Skupina bo pripravila besedilo členov in obrazložitev, pozneje bo sodelovala tudi v javni razpravi in medresorskem usklajevanju. 

Sestava skupine bo pomembno vplivala na potek reformiranja sistema - več deležnikov vključijo v prve faze, manj popravkov je pričakovati v medresorskem usklajevanju in javni razpravi, ki sledita. Zato bi po mnenju sogovornikov morala združevati predstavnike različnih interesnih združenj, a v sestavi, ki jo je ministrica Milojka Kolar Celarc potrdila konec februarja, ni predstavnikov zdravniške zbornice ali Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ), niti Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Brez socialnih partnerjev

Kot zunanje sodelavce skupine je Kolar Celačeva imenovala še dva sekretarja z ministrstva za finance, predstavnike ZZZS kot izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja in upokojenca Dušana Kebra. Za zadnjega se je, kot sporočajo z ministrstva, odločila, ker gre za poznavalca področja (omenimo, da se sicer omenja tudi kot mogoč naslednik Nataše Pirc Musar na čelu Rdečega križa).

Socialne partnerje bo ministrstvo k sodelovanju povabilo v okviru javne obravnave, ki se bo začela po objavi prvega osnutka novega zakona, predvideni za konec maja.

Medtem ko socialni partnerji niso vključeni v pripravo osnutka zdravstvene reforme, pri tej sodeluje nekdanji minister Dušan Keber. Kot pravi, ga mesec pred rokom za oddajo predloga sicer niso povabili še na noben sestanek. Medtem ko socialni partnerji niso vključeni v pripravo osnutka zdravstvene reforme, pri tej sodeluje nekdanji minister Dušan Keber. Kot pravi, ga mesec pred rokom za oddajo predloga sicer niso povabili še na noben sestanek. Foto: Ana Kovač

To so pisci osnutka reforme

Ministrstvo za zdravje:

Vodja projektne skupine: Mojca Grabar, vodja Službe za sistemsko pravno urejanje;

Namestnik vodje: Dušan Jošar, vodja Sektorja za ekonomiko javnega zdravstva;

Špela Glušič, sekretarka;

Vesna Kovač, višja svetovalka;

Metka Logar, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje;

Irena Kirar Fazarinc, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo;

Damijan Jagodic, višji svetovalec Direktorata za zdravstveno varstvo;

Tomaž Glažar, direktor Direktorata za zdravstveno ekonomiko;

Jana Kotnik Podberšič, višja svetovalka Direktorata za zdravstveno ekonomiko

Vlasta Kovačič Mežek, pomočnica generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko;

Tonija Črnigoj, svetovalka.

 

Zunanji sodelavci:

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Samo Fakin, vršilec dolžnosti generalnega direktorja, Cirila Mali, direktorica Sektorja za pravne in splošne zadeve, Uršula Jerše Jan, direktorica Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Snežana Marković, svetovalka, Daniela Dimić, vodja oddelka za finance in revizijo, Valentina Vehovar, strokovna sodelavka

Ministrstvo za finance: Meta Šinkovec in Franc Klužer (sodelujeta pri vidiku financiranja oziroma zagotavljanja sredstev).

Dušan Keber, upokojenec

Namesto reforme le lepotni popravki?

Odločitev ministrstva, ki je sklep o oblikovanju skupine sicer izdalo že konec februarja, povzroča negodovanje med socialnimi partnerji. "Nad odločitvijo ministrice smo presenečeni," pravi šef zdravniške zbornice Andrej Možina. Kot pravi, je ministrica še pred kratkim obljubljala, da bodo k pripravi predloga povabili tudi predstavnike zbornice. Poteza pa po njegovem mnenju kaže na nadaljevanje trenda, da se zdravnike izključuje iz pomembnih procesov reorganizacije zdravstva. "Žal pa mi potem nosimo posledice nespametnih odločitev," je kritičen sogovornik.

Možina se ob tem boji, da bodo sadovi projektne skupine le majhne spremembe, ne pa korenita prenova sistema, ki zahteva tudi maksimalno angažiranje državljanov. "Pogrešam predvsem zastopanost združenja bolnikov, tudi zastopnikov pacientovih pravic. Ti bi morali biti sproti seznanjeni, kam reforma pelje, da lahko ljudi z nekim pozitivizmom obveščajo, kako in zakaj se reforma dogaja. Pomembno je, da se ne izogibamo zahtevnim razpravam, česar pa pri nas ne znamo." 

Prvi mož zdravniške zbornice Andrej Možina pogreša večjo zastopanost združenj bolnikov. "Ti bi morali biti sproti seznanjeni, kam reforma pelje, da lahko ljudi z nekim pozitivizmom obveščajo, kako in zakaj se reforma dogaja."  Prvi mož zdravniške zbornice Andrej Možina pogreša večjo zastopanost združenj bolnikov. "Ti bi morali biti sproti seznanjeni, kam reforma pelje, da lahko ljudi z nekim pozitivizmom obveščajo, kako in zakaj se reforma dogaja."  Foto: Bor Slana

GZS grozi z obstrukcijo 

Podobnega mnenja so tudi v GZS. "Za delodajalce je tak način dela ministrstva nesprejemljiv," poudarja Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, in pristavlja, da je stroka tudi zunaj ministrstva za zdravje.

Zaradi nevključevanja socialnih partnerjev so delodajalci predsedniku vlade Miru Cerarju pred dnevi poslali protestno pismo, na ta problem so opozorili tudi na zadnjih dveh sejah ekonomsko-socialnega sveta (ESS). "Praksa je bila, da smo pri pripravi tako pomembnih reform sodelovali prek delovnih skupin v sklopu ESS," pravi Čerinova.

GZS si prizadeva, da bi ministrstvo za zdravje delodajalce in tudi druge deležnike o vsebini reforme (košarica zdravstvenih storitev, financiranje in drugi ukrepi) obvestilo še pred javno razpravo, da lahko podajo svoje komentarje in predlagajo izboljšave, saj bo tako reforma, ko bo prišla v javno razpravo, vsaj deloma usklajena. Če s strani predsednika vlade ne bodo prejeli zadovoljivega odgovora in ustreznih zagotovil, so pri GZS z zagrozili z obstrukcijami sej ESS, s čimer bi se podaljšal čas za pripravo zakona.

GZS je zaradi nevključevanja socialnih partnerjev predsedniku vlade Miru Cerarju poslala protestno pismo, pravi Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, in ministrici sporoča: "Stroka je tudi zunaj ministrstva za zdravje." GZS je zaradi nevključevanja socialnih partnerjev predsedniku vlade Miru Cerarju poslala protestno pismo, pravi Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, in ministrici sporoča: "Stroka je tudi zunaj ministrstva za zdravje." Foto: Ana Kovač

Nerazumna poteza ministrstva

Tudi v zavarovalnem združenju, ki ga vodi Maja Krumberger, so ministrstvo pozvali, da jih vključi v razpravo ali v razširjeno delovno skupino.

"Pristopiti k tovrstni reformi brez ekonomsko socialnih partnerjev, brez gospodarstva, ki v pretežni meri zagotavlja financiranje sistema prek prispevkov delojemalcev in delodajalcev, je nerazumno. Takšne pomembne zakonske spremembe morajo biti dobro usklajene, ne pa da bomo o vprašljivih rešitvah razpravljali post festum," meni Krumbergerjeva. Kot pravi, lahko reforma, ki ne bo konsenzualno sprejeta med vsemi deležniki, pusti odprta nekatera pomembna nedorečena vprašanja, usklajenost in premišljenost pa morata imeti v tem primeru prednost pred hitrimi rešitvami.

Omenimo, da smo za komentar prosili še Umar. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo. 

"Takšne pomembne zakonske spremembe morajo biti dobro usklajene, ne pa da bomo o vprašljivih rešitvah razpravljali post festum," meni predsednica Slovenskega zavarovalniškega združenja Maja Krumberger. "Takšne pomembne zakonske spremembe morajo biti dobro usklajene, ne pa da bomo o vprašljivih rešitvah razpravljali post festum," meni predsednica Slovenskega zavarovalniškega združenja Maja Krumberger. Foto: Ana Kovač

O Kebru: Imel je priložnost, a je ni izkoristil

Keber pravi, da do zdaj z ministrstva še ni prejel nobenega vabila na sestanek. "Razen tega, da vam lahko potrdim, da so se obrnili name, nisem bil še na nobenem sestanku in svoje vloge ne poznam. Ne vem, ali so se ti sestanki že začeli ali ne," nam je dejal v telefonskem pogovoru. 

Socialni partnerji so do njegovega sodelovanja precej kritični. "Nikoli ni dobro, če ljudje, ki desetletja kreirajo zdravstveni sistem, tega tudi spreminjajo," meni Možina. "Imel je veliko priložnosti, da bi kaj spremenil, imel je taktirko v rokah, saj je bil tudi vrhunski politik, ne le minister. Prav njegov čas je bil idealen čas za spremembe, tako imenovani čas debelih krav, a ni bilo nič narejenega. Poznavajoč njegove poglede lahko trdim, da tu ne bo pozitivnih premikov." 

Keber zavrača očitke: "Sogovorniku, ki bi to želel poslušati, bi povedal, kaj smo naredili v našem mandatu. Povedal bi tudi, da nekaterih ključnih stvari, kot je na primer ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, nismo uresničili in teh ni uresničila nobena vlada do danes. Zgodovina bo pokazala, kaj je kdo naredil." Tudi poteza ministrice, da je v pripravo osnutka vključila zelo ozek krog ljudi, se mu ne zdi sporna. "Sam bi najprej sestavil konsistenten osnutek zakona in šele potem pritegnil širše razpravljalce. Če imaš zelo široko skupino, v nekaj urah sestankovanja ne obdelaš niti enega problema."

Sorodne vsebine

Komentarji

8
  • Vladoxx / 28.04.2016. ob 08:51

    Spet stopajo v ospredje skrajni levičarji . Keber pač ni človek za reforme. Kolarjeva je očitno nesposobna. Edina rešitev je zamenjava vlade, ker Cerar ne premore nikogar ,ki bi speljal reformo.

  • svojeglavc / 28.04.2016. ob 08:51

    Milojka in Dušan bi lahko pisala reformo "oskrbe v domovih za starejše občane", ne pa najbolj zahtevne reforme, kateri še mlajši in sposobni niso kos !

  • 6fbebi52 / 28.04.2016. ob 14:20

    To ministrico Kolar/Celarčevo bo kakor kaže tudi treba zamenjati!!!

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano