Sobota, 2. 9. 2017, 15.52
7 let, 1 mesec
Je imel član Alpe-Adria Green poslovni interes pri Magni?
Član nevladne organizacije Aple-Adria Green (AAG) Božo Dukič pravi, da je njihov član Andrej Čufer poskušal navezati poslovne stike z Magno. AAG je edina nevladna organizacija, ki je napovedala pritožbo na okoljevarstveno soglasje za investicijo Magne Steyr v Hočah.
Kot nam je povedal Dukič, ki je glasoval proti pritožbi, je bil Čufer z Magno v stikih brez vednosti upravnega odbora. "Upravni odbor o njegovih kontaktih z Magno ni vedel ničesar, kar se mi zdi nelojalno do odbora," pravi Dukič, ki meni, da ima Čufer poslovni interes pri Magni.
Čufer: Želel sem preveriti, kakšen gasilni sistem ima Magna
Čufer, ki je razvil inovacijo za gašenje požarov v predorih z zrakom, v katerem je manjši delež kisika, stikov z Magno ne zanika. Pravi, da je želel preveriti, za kakšen gasilni sistem se je odločila Magna.
"Sodelavcu Magne Davidu Adamu sem povedal, da obstajajo boljše tehnologije, nato me je prosil, da mu posredujem kaj več o tem. Posredoval sem mu svoje članke, ki so bili objavljeni v Delu na temo gašenja v predorih, in pa zapisnik sestanka, ki sem ga imel z avstrijskim podjetjem za gasilna vozila na njihovem sedežu, kjer sva jim s sodelavcem predstavila sistem integriranega gašenja v predorih," nam je povedal Čufer.
Kot še pravi, jim je ta zapisnik poslal zato, ker je bil v nemškem jeziku in je najbolj predstavil nove tehnologije. Čufer, ki je glasoval za pritožbo, poudarja, da v organizaciji ne odganjajo Magne, a da je to trenutek, ko se lahko dogovori minimalne standarde, "ker je kasneje v postopku izvedbe vse podrejeno roku otvoritve in nizki ceni in se pristaja na kompromise, ki lahko privedejo do Kemisa in podobnih tragičnih zgod, ki si jih nihče ne želi, še najmanj pa bodoči delavci Magne".
Počivalšek: Ni še vse zamujeno
Po petkovi napovedi pritožbe v AAG je gospodarski minister Zdravko Počivalšek še vedno prepričan, da ni vse zamujeno, čeprav je Magna Steyr večkrat dejala, da bo v primeru pritožbe na soglasje lakirnico, ki jo načrtuje na območju poslovne cone Hoče, selila na Madžarsko, kjer so že dobili delno gradbeno dovoljenje.
"Verjamem, da je s komunikacijo vse rešljivo in da lahko dosežemo kompromise. (...) Še vedno verjamem, da obstaja rešitev, s katero se bomo strinjali vsi, in pri tem ne bomo zamudili izjemne priložnosti za strateško investicijo v občino Hoče-Slivnica," je v pisni izjavi sporočilo ministrstvo. Magna Steyr se na sporočilo AAG o izglasovani pritožbi za zdaj ni odzvala.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek še ni obupal, da bo Magna gradila v Hočah.
Krivdo za časovno stisko pripisujejo vladi
V AAG, ki ima sedež na Jesenicah, vladi in zlasti okoljskemu ministrstvu očitajo, da sta povsem zanemarila organizirano javnost, saj bi že lani morala sklicati vsaj posvet nevladnih organizacij in drugih oblik civilne družbe ter jim predstaviti problematiko umeščanja Magne Nukleus v prostor.
Krivdo za časovno stisko v celoti pripisujejo ministrstvu, zaradi česar bi morala ministrica Irena Majcen po njihovem mnenju odstopiti, saj naj bi investicijo spravila v kritično fazo. Nevladne organizacije niso v ničemer krive, menijo ter dodajajo, da so te celo tvorno prispevale pripombe in zahteve, ki so v skladu z varstvom okolja in trajnostnim razvojem.
V AAG pogrešajo tudi ustrezno strategijo kmetijskega ministrstva, ki naj bi odpovedalo pri umeščanju Magne v prostor in očitno ne sledi trajnostnemu razvoju. Krivdo naj zato po njihovem mnenju prevzame tudi minister Dejan Židan.
AAG: "Greenfield" investicije za Slovenijo niso primerne
Najpomembnejši argument za njihovo nasprotovanje postavitvi Magne na tej lokaciji je načrtovana pozidava najboljših kmetijskih zemljišč, in to celo na vodovarstvenem območju. Poseg Magne na tej lokaciji bi po njihovem prepričanju pomenil kršenje zakona o varstvu okolja.
Kot med drugim opozarjajo, je bila podlaga za okoljevarstveno soglasje tudi poročilo o vplivih na okolje, ki je kršilo predpis o njegovi vsebini s tem, da ni predstavilo alternativnih lokacij v obveznem poglavju o alternativnih rešitvah. Opisali so zgolj tehnološki vidik, prav tako ni bilo v njem nobene zahteve Magne o prav tej lokaciji. Sami so predlagali nekaj drugih lokacij, kot so Kidričevo, območje nekdanje Metalne in Tama. Alternativne lokacije imajo po njihovem mnenju vrsto prednosti, ohranili bi najboljšo kmetijsko zemljo, Rogoški gozd, naravo ter preprečili mogoče in verjetne škodljive vplive na zdravje prebivalcev.
Upravni odbor omenjene organizacije je zato sklenil, da se na izdano soglasje Magni pritoži, hkrati pa poudarja, da "greenfield" pozidave za Slovenijo niso primerne, saj bo država na ta način še naprej izgubljala rodovitno zemljo. V AAG zahtevajo dejansko uvedbo neodvisnega nadzora obratovanja Magne, ki bi ga izvajale organizirane civilne družbe po vseh relevantnih parametrih okolja.
9