Janša: Slovenci nismo nikomur nič dolžni

Kot je v Bovcu poudaril premier Janez Janša, imamo Slovenci v svoji zgodovini veliko sijajnih dogodkov, dosežkov in posameznikov, ki so nam omogočili, da smo se ohranili in izoblikovali kot narod. Vendar pa po njegovem mnenju nobeno od teh dejanj ni šlo v tisto končno dejanje, ki mu lahko danes rečemo samostojna država.

"To, kar smo hoteli, je dobilo svoje mesto v zgodovini" Poudaril je še, da takrat nihče ni verjel, da bomo imeli toliko poguma, da se bomo formalno osamosvojili, da nihče ni verjel, da se bomo obranili pred jugoslovanskimi silami, še manj pa so verjeli, da nas bodo priznali. "To, kar smo hoteli, je dobilo svoje mesto v zgodovini in to kljub temu, da smo bili na začetku več ali manj sami. Zato Slovenci nikomur nismo nič dolžni. To je več ali manj naša zasluga."

Sam je mnenja, da bi bil, če bi danes Slovence na plebiscitu ponovno povprašali o samostojnosti, rezultat verjetno še bolj prepričljiv.

"Na nekaterih območjih je Slovenija ena najbolj centraliziranih držav na svetu" Janša se sicer zaveda, da je življenje samostojne države prineslo veliko pelina in da se mnoga pričakovanja na ravni posameznikov niso uresničila. Kljub temu, da je Slovenija v 20 letih dosegla veliko kot država, pa smo v vseh teh letih po njegovem mnenju zamudili številne priložnosti. "V 20 letih smo premalo naredili, da bi se Slovenija bolj razvijala. Na nekaterih območjih je Slovenija ena najbolj centraliziranih držav na svetu."

Slovenija je v resni gospodarski krizi in naš cilje je, da pridemo čimprej ven in da zajamemo dovolj močan veter v razvojna jadra, je še dejal premier. Večina sicer tega padca v zadnjih treh letih po njegovem mnenju ni občutila, ker smo z zadolževanjem ohranjali standard, razen seveda brezposelnih, ki so krizo občutili neposredno. "Ampak zato se je Slovenija zadolžila za osem milijard evrov in ta denar je treba zdaj odplačevati," je povedal Janša in dodal, da bi lahko ta sredstva danes namenili za razvoj.

"Zdaj smo formalno v okolju, ki je v povprečju bolj razvito, kot smo mi" Glede zunanjepolitičnih ciljev pa kakšnih velikih, ki smo jih imeli v zadnjih 20 letih, v tem trenutku ni. Večino tega smo dosegli. "Zdaj smo formalno v okolju, ki je v povprečju bolj razvito, kot smo mi. Vsi si želimo, da bi to povprečje bolj razvitega okolja dosegli," je še dejal premier in poudaril, da pa je naš cilj, da obdržimo mesto, ki ga imamo.

Janša se je dotaknil tudi odnosa mednarodne skupnosti do osamosvajanja. "Tudi po tem, ko smo dokazali, da lahko ostanemo ali postanemo gospodar na svoji zemlji, še nismo dobili takoj zelene luči za državnost. Po brionskih pogajanjih je bila Slovenija prisiljena v sprejem t. i. Brionske deklaracije, ki je za tri mesece zamrznila vse osamosvojitvene korake in naložila Sloveniji, da vrne nazaj večino dosežkov, ki jih je ubranila v osamosvojitveni vojni," je povedal Janša in dodal, da je bila Brionska deklaracija sprejeta zato, ker se je želelo Sloveniji preprečiti, da bi se osamosvojila. Sloveniji se naj bi želelo pomagati le toliko, da se opozori Beograd, da naj ne uporablja več grobe sile. Ključni koraki v mednarodnem okolju pa so se po njegovem mnenju dogajali konec leta 1991 in v začetku leta 1992.

Peskova: Obdobje osamosvojitve je bil čas, ki se ne bo nikoli več ponovil Rosvita Pesek, avtorica knjige Osamosvojitvena vlada: kako so gradili državo, pa je poudarila, da je bilo obdobje osamosvojitve čas, ki se ne bo nikoli več ponovil. "Takega izziva, upam, da Slovenci ne bomo imeli nikoli več, da te države ne bomo nikoli zapravili." Ob tem je Peskova izrazila obžalovanje, da se mladi premalo zavedajo pomena in dejstev o osamosvojitvi. Za to smo po njenem mnenju krivi predvsem sami, ker se pri učnih načrtih nismo bolj potrudili in tega znanja naprej prenesli na bolj prijazen način.

Gaiser: V slovenskem prostoru se bližamo izjemno pozitivnemu premiku naprej Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser pa je prepričan, da se v slovenskem prostoru bližamo "revoluciji", izjemno pozitivnemu premiku naprej. Po njegovem je napočil čas, da Slovenija izkoristi ves svoj človeški in geopolitični položaj. Ob tem se je predsedniku vlade zahvalil za pretekla dejanja in dodal, da so bili takrat pravi ljudje, na pravem mestu in ob pravem času. "Stari Rimljani so imeli pregovor: Najprej preživeti, potem pa lahko filozofiraš. Podarili ste nam možnost, da mi filozofiramo," je dejal Gaiser in mlade pozval, naj bodo še naprej izjemni in naj verjamejo v Slovenijo.

Okroglo mizo so organizirali ob počastitvi dneva državnosti, ob občinskem prazniku občine Bovec in ob 20. obletnici ponovne ustanovitve Panevropskega gibanja v Sloveniji.