Ponedeljek, 29. 4. 2019, 15.10
1 teden, 5 dni
Janša, Šarec, Tonin ali Bratuškova: čigava poteza bo prepričala volivce?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,23
14
Komu se bodo obrestovale presenetljive poteze pred evropskimi volitvami?
Predvolilna kampanja pred evropskimi volitvami se je v petek tudi uradno začela. Še pred tem so stranke, ki se bodo borile za glasove volivcev, postregle z marsikatero presenetljivo potezo. Na desnici sta po napovedani ustanovitvi nove stranke DOM moči združila prvak SDS Janez Janša in šef SLS Janez Podobnik, na listi NSi pa kandidira tudi nekdanji Janšev superminister Žiga Turk. Na levi sredini predsednica SAB Alenka Bratušek v ogenj pošilja avstrijsko evroposlanko Angeliko Mlinar, premier Šarec in LMŠ pa stavita na nekdanjo novinarko Ireno Jovevo. Z več kot 3.500 podpisi podpore pa je presenetila tudi zelena koalicija Povežimo se.
Brščič in Šikovec Ušajeva na desnici ustanovila novo stranko
Sredi marca smo na Siol.net poročali, da na desnici pred evropskimi volitvami nastaja nova stranka, za katero stojita nekdanji podpornik SDS Bernard Brščič ter nekdanja članica SDS Lucija Šikovec Ušaj. Napovedi so se uresničile, na ustanovnem kongresu Domovinske Lige (DOM) je bil Brščič izvoljen za predsednika, Šikovec Ušajeva pa za podpredsednico stranke.
Tako Brščič kot Šikovec Ušajeva sta znana po ostrih stališčih do nezakonitih priseljencev in migracij, širjenja in vpliva islama v Evropi, tudi do istospolno usmerjenih in nekaterih drugih družbenih skupin. Brščič, na katerega so leteli tudi očitki o zanikanju holokavsta, je sicer zavrnil mnenja, da je DOM skrajno desna stranka, in poudaril, da gre za stranko tako imenovanih suverenistov.
Bernard Brščič in Lucija Škovec Ušaj sta v javnosti znana tudi po kontroverznih stališčih do nezakonitih priseljencev in migracij, širjenja in vpliva islama v Evropi, pa tudi do istospolno usmerjenih in nekaterih drugih družbenih skupin.
Stranka se na evropske volitve podaja s štirimi kandidati, med njimi sta tudi Brščič in Šikovec Ušajeva. "Trdimo, da je Slovenija naša domovina in je ne bomo delili z nikomer," je ob ustanovitvi stranke poudaril Brščič in dodal, da bodo v DOM velik poudarek dajali skrbi za varnost in blaginjo slovenskih državljanov.
DOM prav tako nasprotuje globalnemu dogovoru o migracijah, ko gre za prihodnost EU, pa stranka nasprotuje federalizaciji Evrope. Kot je ob vložitvi liste dejal Brščič, staro celino vidijo kot Evropo Evropejcev, ne pa kot Evropo multikulturalizma in globalizma. "Za nas bodo glasovali tisti, ki jim je mar za domovino in Slovenijo, ter tisti, ki verjamejo, da je naloga slovenske države skrb za varnost in blaginjo slovenskih državljanov, ne pa migrantov," je poudaril prvak novoustanovljene stranke na desnici.
Janša in Podobnik na nastanek stranke DOM odgovorila z združeno listo
Ustanovitev stranke DOM je pri pomladnih strankah poskrbela za pravi mali vihar. Prvak SDS Janez Janša je sporočil, da je ustanovitev nove stranke sicer legitimna, a hkrati tudi škodljiva. "Samo zelo naivni lahko verjamejo, da lahko katerakoli novonastala stranka prestopi vstopni prag za Evropski parlament brez kampanjske podpore režimskih medijev. Lahko pa taka stranka naredi škodo pomladni strani, saj ne more dobiti volivcev z leve," je na Facebooku zapisal Janša.
Kot je dodal prvak SDS, lahko takšen nastop na volitvah desnici odnese enega poslanca in ga prinese, tako Janša, promigrantski levici. Zgolj dva dni pred napovedano javno predstavitvijo liste in kandidatov SDS za evropske volitve, so se v javnosti pojavile prve informacije, da se največja opozicijska stranka na volitve podaja skupaj s SLS pod vodstvom Marjana Podobnika.
SDS in SLS sta pred evropskimi volitvami oblikovali skupno listo. Na fotografiji v ospredju prvak SLS Marjan Podobnik, predsednik SDS Janez Janša in nosilec skupne liste Milan Zver.
Ko gre za imena kandidatov, skupna lista ni prinesla večjih presenečenj, je pa poleg dosedanjih evropskih poslancev Milana Zvera, Romane Tomc, Patricije Šulin in Franca Bogoviča med osmimi kandidati tudi nekdanji mariborski župan iz vrst Nove ljudske stranke Franc Kangler.
Analitiki ocenjujejo, da sta Janša in Podobnik s skupno listo odgovorila na ustanovitev DOM in tako poskusila preprečiti preveliko razpršitev glasov. Kot je pojasnil urednik portala Domovina.je Rok Čakš, je potencialna dobrobit povezovanja za obe stranki večja od realnih tveganj. "Deset tisoč volivcev, ki jih realno doprinese SLS, lahko SDS ali prepreči izgubo tretjega poslanca ali v zanje optimalnem scenariju listi prinese četrtega poslanca," je za Siol.net nedavno menil Čakš.
Šarec v boj za glasove pošilja nekdanjo novinarko komercialne televizije
Presenečenja so se še pred začetkom kampanje zvrstila tudi na (levi) sredini. Potem ko je ideja o skupni listi tako imenovanega liberalnega trojčka LMŠ, SMC in SAB dokončno padla v vodo, so v največji koalicijski stranki LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca za nosilko liste izbrali novinarko komercialne televizije POP TV Ireno Jovevo. Ta je ob predstavitvi kandidatne liste povedala, da je njene novinarske poti nepreklicno konec, ob tem pa dodala, da se bo zavzemala za to, da bo glas ljudi slišan tudi v Bruslju.
Nosilka liste LMŠ Irena Joveva je poudarila, da je tudi na evropskem parketu nastopil čas za nove vzorce in nove ljudi.
Spomnimo, da je bila Irena Joveva del novinarske ekipe, ki jo je marca lani v Republiki Srbski v BiH med iskanjem informacij o sporni posojilodajalki SDS Dijani Đuđić pridržala lokalna policija. Novinarje in snemalce so policisti takrat odpeljali na zaslišanje, nato pa so jih izpustili na prostost. Za svoje novinarske dosežke je bila Joveva leta 2014 nagrajena z nagrado Društva novinarjev Slovenije.
Nosilka liste LMŠ, ki ji nekateri očitajo nespretnost in pomanjkanje (političnih) izkušenj, je ob nedavni vložitvi liste LMŠ zatrdila, da je lista LMŠ vrhunsko sestavljena iz vidika potrebnih sprememb v EU in njenih institucijah. "Veliko se govori o izkušnjah. A tisti, ki o tem govorijo, so že preizkušeni, čas je za nove vzorce," je prepričana nekdanja novinarka oddaje na komercialni televiziji.
Bratuškova upe polaga v koroško Slovenko in avstrijsko evroposlanko
V koalicijski SAB, ki jo vodi predsednica Alenka Bratušek, so za nosilko liste prav tako nepričakovano izbrali koroško Slovenko in avstrijsko evropsko poslanko Angeliko Mlinar, ki je v Evropskem parlamentu doslej zastopala barve liberalcev (Alde). Mlinarjeva je bila na zadnjih evropskih volitvah v Avstriji za evropsko poslanko izvoljena na listi liberalne stranke Neos, pred tem pa je bila na parlamentarnih volitvah leta 2013 izvoljena za poslanko v avstrijskem zveznem parlamentu na Dunaju.
Mlinarjeva, ki je v Stari vasi pri Volšperku na Avstrijskem Koroškem odraščala v slovenski družini, je povedala, da se je že lani odločila, da na listi Neos v Avstriji ne bo več kandidirala. Slovenskega potnega lista sicer nima, vendar v Sloveniji, kjer je živela 13 let, izpolnjuje vse formalne pogoje za kandidaturo. Kot je spomnila ob predstavitvi liste SAB, je ob izvolitvi v avstrijski zvezni parlament zaprisegla v slovenščini in pozneje vztrajala tudi pri pozdravu v slovenskem jeziku.
Angelika Mlinar je bila na zveznih volitvah v Avstriji leta 2013 izvoljena v avstrijski zvezni parlament na Dunaju, na evropskih volitvah leto dni kasneje pa v Evropski parlament.
"Odraščanje v sedemdesetih letih na Koroškem je bilo izredno politično zasnovano, saj je bila ta slovenska etnična skupina izpostavljena močnim asimilacijskim pritiskom, uporaba slovenskega jezika pa je bila razumljena kot dejanje upora. Od otroštva naprej sem bila priča pritiskom in boju svoje družine, ki ni nikoli sprejela tega zatiranja," je zapisala na svoji spletni strani. Preden se je podala v politiko, je Mlinarjeva v Sloveniji pet let vodila podjetje Angelski keksi za proizvodnjo piškotov.
Nekdanji Janšev superminister na listi NSi
Na volitve v Evropski parlament se podaja tudi nekdanji minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport v času druge Janševe vlade Žiga Turk. Nekdanji minister, ki je na državnozborskih volitvah leta 2011 kandidiral na listi SDS, bo na prihajajočih evropskih volitvah zastopal barve NSi. Kot je ob svoji odločitvi pojasnil Turk, kljub temu še naprej ostaja član SDS, saj bi z izstopom iz stranke v tem trenutku ustvaril vtis, da si je kupil mesto na listi NSi, ki jo vodi predsednik stranke Matej Tonin.
Kot je pojasnil, njegovo članstvo v SDS za NSi ne bi smelo pomeniti velike ovire, saj sta obe stranki članici Evropske ljudske stranke (EPP). Kot je poudaril, se na evropske volitve podaja zato, ker želi podpreti NSi, ki jo dojema kot zmerno in konstruktivno stranko, in ker si želi, da bi bila Slovenija bolj evropska. Na listi krščanskih demokratov mu sicer pripada zadnje, osmo mesto.
Žige Turka se je v času njegovega ministrovanja prijel vzdevek superminister.
Turka se je v obdobju njegovega enoletnega ministrovanja prijel tudi vzdevek superminister. Druga Janševa vlada je namreč leta 2012 ukinila samostojno ministrstvo za kulturo, kulturni resor pa združila s šolstvom, znanostjo in športom.
Medtem ko je omenjena odločitev v javnosti naletela na veliko kritik, je Turk ob prevzemu ministrske funkcije zatrdil, da bo skrb za kulturo kljub ukinitvi samostojnega resorja natanko takšna oziroma še boljša, kot je bila prej. Ob predaji poslov leto dni pozneje je sicer izjavil, da je ponovna vzpostavitev samostojnega ministrstva za kulturo "dopadljiva odločitev", a da vsebinsko program prinaša le nadaljevanje dejavnosti, ki so se že začele.
Lista Povežimo se zbrala več kot 3.500 podpisov
Kandidatno listo za volitve v Evropski parlament so uspešno vložili tudi predstavniki liste Povežimo se. Nosilka liste in predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je ob vložitvi več kot 3.500 podpisov pod kandidatno listo izrazila zadovoljstvo nad široko javno podporo njihovi listi. Povežimo se sicer sestavljajo Piratska stranka, SMS Zeleni, Delavska stranka, Solidarnost, Lista kolesarjev in pešcev, Odprto Celje, Zavod Up in civilna iniciativa LF.
Bralci revije Jana so predsednico društva Ekologi brez meja Uršo Zgojznik izbrali za Slovenko leta 2018.
Na listi so poleg nosilke Zgojznikove še podpredsednik Piratske stranke Boštjan Tavčar, Josip Rotar, Marjana Škalič, Domen Savič, Karel Šrot, Nermina Simončič in Petra Greiner. "Dovolj je tega, da nas nihče ne posluša, da nimamo nobene ambiciozne zelene politike, da ne znamo naslavljati vprašanj 21. stoletja, da nimamo v tej državi nobene vizije in da ne razumemo, zakaj smo v Evropski uniji," je ob vložitvi kandidatne liste dejala Zgojznikova, ki so jo bralci revije Jana lani izbrali za Slovenko leta 2018.
Zgojznikova je lani skupaj z društvom Ekologi brez meja že tretjič organizirala prostovoljsko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo. Po podatkih društva je pri odstranjevanju odpadkov in smeti iz narave lani sodelovalo 28 tisoč prostovoljcev, ki so iz narave odstranili 77 ton odpadkov. Akcija Očistimo Slovenijo so v društvu organizirali tudi leta 2010 in 2012. Društvo Ekologi brez meja letos sicer praznuje deseto obletnico delovanja.
14