Predsednik vlade Janez Janša je danes povedal, da je vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo nujen. "Gre preprosto za usodo Slovenije," je jasen Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je bil jasen, vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo je nujen, druge možnosti ni. "To je danes na seji poslancem in poslankam pojasnil tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec," je povedal Janša in dodal, da je Slovenija ratificirala sporazum in ga poslala v Bruselj, zdaj pa se moramo tega držati.
Na vprašanje, ali bo vezal zaupnico na ta zakon, pa je Janša odgovoril: "Vezava zaupnice je mogoča na katerokoli odločitev parlamenta, tudi na odločitev glede fiskalnega pravila." Če bi jo vezal na fiskalno pravilo, bi potreboval dvotretjinsko večino, kar bi verjetno pomenilo predčasne volitve in padec vlade. "Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če tukaj ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli fiskalno pravilo, držali to besedo in bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lastni interes ali interes stranke, potem za to koalicijo ni izhoda," je bil jasen Janša.
Glasovanje v petek
Glasovanje o fiskalnem pravilu bo glede na časovnico predvidoma v petek. To je po Janševih besedah eden od treh sklopov od pomembnih glasovanj na tej izredni seji DZ. Do takrat se bo veliko zgodilo in od tega, kaj se bo dogajalo, bo odvisno tudi, ali bo zaupnico na fiskalno pravilo tudi vezal, je dejal.
Potrebno je takojšnje ukrepanje
Ali bi denimo odložitev tega zakona za nekaj mesecev sploh kaj pomenila, je res tako kritično, da se ne more počakati za nekaj mesecev? "Citiral bom guvernerja Banke Slovenije, ki je dejal, da so težava smernice pri nas. Pri nas ni propadla še nobena banka, ne sistemska ne kakšna druga, vse banke so likvidne in vloge varčevalcev so varne. Vendar pa je struktura v bančnem sektorju takšna, da zahteva takojšnje ukrepanje, ker so meseci pomembni. Morali bi ukrepati pred leti, časa za dopuste ni." je pojasnil premier.
Lobiji ne želijo razkriti krivcev za slaba posojila
"Slovenske banke so v mandatu 2004/08 poslovale pozitivno v celoti in mislim, da tudi vsaka posamično. Druga slika pa je seveda v zadnjih letih. Banka je gospodarski subjekt in v teh bilancah se lahko ugotovi, kdaj je poslovala dobro in kdaj slabo. Jaz mislim, da je nujen pogoj za to, da slovenski davkoplačevalci ponovno privolijo v kakršnokoli sanacijo državnih bank, da se ugotavlja odgovornost za vsako posamično posojilo, ki je bilo podeljeno. Tako Zvonu, Grepu, Energoplanu ali Savi ali komerkoli drugemu. In ravno v tem je zdaj bitka, kjer so seveda močni lobiji, ki si prizadevajo za to, da se vse skupaj ohrani znotraj bančnega sistema, kjer bodo tisti, ki so te težave povzročili, odločali o tem, kako in kaj se sanira," je odgovoril na nekatere namige, da naj bi bila prav v njegovem prvem mandatu vlade izdana največja posojila.
Banke v državni lasti so bistveni del bančnega sistema
O številkah, koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah, Janša ni odgovoril, povedal pa je, da so prav banke v državni lasti bistveni del težav slovenskega bančništva. "Stanje je bistveno boljše v bankah, ki so privatizirane, ki imajo zasebne lastnike. V naslednjih korakih bo pač treba, ko se bilace počistijo, poiskati strateškega partnerja, saj mora država znižati delež v državnih bankah na najmanj četrtino," je še pojasnil Janša.
3
