Janša: Ne gre za varčevanje, ampak za čim manj zadolževanja

"Katere ukrepe po demonstracijah in protestih ste kot premier in kot vlada že sprejeli, katere še načrtujete in kako odgovarjate na javno izražene zahteve zbranih ljudi?" je predsednika vlade Janeza Janšo vprašala poslanka SD Majda Potrata. "Zahteva, naj vlada odstopi, je pravica civilne družbe v vsaki demokratični državi. To se ne dogaja samo v Sloveniji. Drugo pa je, ko gre za pravico do zamenjave vlade. Ta je v vaših rokah. Pravica do zamenjave zakonodajne oblasti pa je v rokah volivcev in ustava natančno določa, kako se ta pravica izraža," je bil odgovor Janše. Zdaj so drugi časi O socialnih razlogih nezadovoljstva je Janša povedal: "Slovenija je od leta 2008 v nekem šoku. Prvič v zgodovini stvari ne gredo navzgor. Zdaj so drugi časi. Denarja je zmanjkalo in to bomo morali razumeti prej ali slej. Z ukrepi vlade ne gre za varčevanje. Gre za to, da se čim manj zadolžimo. Trudimo se, da bi se čim manj zadolžili. Hkrati pa moramo vračati denar, ki smo si ga izposodili v preteklosti." Koalicija premoženja ni dobila v last "Na podlagi česa sprejemate odločitve o prodaji našega skupnega premoženja?" pa je vprašala Alenka Bratušek (PS), ki je spomnila na razprave koalicije o prodaji državnih deležev v NLB, NKBM, Telekomu Slovenije in drugih podjetjih. V opoziciji pričakujejo odprto in jasno sliko o prodaji državnega premoženja med vsemi parlamentarnimi strankami. "Premoženja niste dobili v last, ampak ga morate upravljati v dobro vseh nas." Zakaj "Pozitivci" blokirajo? Janša je odgovoril, da zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je Pozitivna Slovenija blokirala z referendumsko pobudo, predvideva sprejem strategije in vključitev opozicije. "Prej bo zakon uveljavljen, prej bomo prišli do tega." Bratuškova je opozorila, da tudi trenutno veljavni zakon predvideva sprejem strategije, in ponovno vprašala, zakaj se v koaliciji pogovarjajo o prodaji državnega premoženja še pred sprejemom strategije. Ne prodaja, sprememba koalicijske pogodbe Janša je zanikal, da bi se pogovarjali o strategiji prodaje, govorili so le o manjši spremembi koalicijske pogodbe. Če bi to uspelo, bi se nato pogovarjali naprej, saj se je treba najprej uskladiti znotraj koalicije. "Ne pogovarjamo se o prodaji banke ali državnih podjetij, te pristojnosti nimamo." Je pa opozoril, da je ključen čas prodaje in spomnil, da je bila delnica Telekoma Slovenije leta 2008 vredna 440 evrov, zdaj pa le 60 evrov. Če bi Telekom prodali takrat, bi lahko z dobro naloženim denarjem na noge postavili tri podjetja, kot je Telekom Slovenije. Sinovi, hčerke, zaposlovanje, kaj je klientelizem in dvojni kriteriji Gašpar Gašpar Mišič (PS) je opozoril na medijske zapise o zaposlitvah bližnjih sorodnikov funkcionarjev SDS v javnem sektorju oziroma v podjetjih v državni lasti. Pri tem je med drugim izpostavil hči Zofije Mazej Kukovič, ki je dobila zaposlitev v kabinetu predsednika vlade, ter hči Janeza Janše in sinova Jožeta Zagožna in Jožeta Tanka, ki so zaposleni v podjetju Plinovodi, to je v lasti Geoplina, katerega lastnik so država in njena podjetja. Zaposlitev treh otrok treh politikov SDS v državnem podjetju se zdi Mišiču najmanj čudna. Premier mu je odvrnil, da so zaposlitve v kabinetih vezane na osebno zaupanje in so za določen čas, v zvezi z zaposlitvijo Nike Janša pa je pojasnil: "Moja hčerka službe ni dobila čez noč. Izbrana je bila med dvema ali tremi prijavljenimi kandidati, in to je za vas klientelizem in korupcija. Hčerka predsednika Türka je bila izbrana med 270 kandidati. Verjetno zato, ker je bila najboljša, in zato to ni klientelizem. Hčerka prejšnjega predsednika Kučana je bila zaposlena na ministrstvu, verjetno zato, ker je bila najboljša. Druga hčerka je dobila pri projektu Stožice na razpisu milijonski posel. Verjetno zato, ker je najboljša, ne pa zato, ker se piše Kučan." Janša je ob tem dodal, da v državi veljajo dvojni kriteriji. Sumljivo premoženje in finančna policija Koalicijski poslanec Mihael Prevc (SLS) je predsednika vlade vprašal, kako bodo ukrepali, da bodo zasegli premoženje sumljivega izvora ali pa vsaj onemogočili razpolaganje z njim, še preden se končajo vsi sodni postopki. Zanimala ga je tudi ustanovitev finančne policije, ki bi "aktivneje preganjala gospodarski kriminal in korupcijo". Poslanec ljudske stranke je še vprašal, kdaj bo pravosodje jasno zavezano k temu, da bo prej kot v enem letu rešilo primere nepravilnosti političnih funkcionarjev, direktorjev in preostalih oseb na visokih funkcijah.

Davčna in carinska uprava bosta eno že poleti Janša je napovedal, da bo Slovenija finančno policijo dobila v sredini prihodnjega leta, ko se bosta združili tudi davčna in carinska uprava, če bo pravočasno sprejeta zakonodaja.

Ni volje za pregon milijardnih oškodovanj Glede odvzema nezakonito pridobljenega premoženja je dejal, da zakon to omogoča. "Tukaj ne gre za pomanjkanje zakonodaje, gre pa za očitno pomanjkanje volje pri tistih, ki morajo zakon izvajati. Teh ukrepov je bilo izrečenih izjemno malo, v številnih primerih pravzaprav skoraj nobeden. Pred nami je velikanska gmota težave sanacije bančnega sistema. Gre za milijarde, gre za konkretna imena in priimke, a ni skoraj nobenih resnih ukrepov na tisti točki, ko zadeva pride od policije na tožilstvo in sodstvo."

Ni volje za zmanjšanje sodnih zaostankov Glede sodnih zaostankov pa je Janša dejal, da ne gre za vprašanje zakonodaje, ampak za izvajanje te zakonodaje. "To pa je vprašanje, ki v glavnem ne more biti naslovljeno na vlado. Vlada je izvršilna oblast, obstaja sodna veja oblasti, ki bi jo morali o tem povprašati, vendar za to nikoli nimate priložnosti. To je težava, ki bi jo Slovenija morala razrešiti."

Zgolj razprava še ni vtikanje v pravosodje Ne gre za vprašanje samostojnosti te veje oblasti, ampak za vprašanje, ali sodna veja oblasti deluje. "Vedno kadar kdo sproži to razpravo, je obtožen, da se vtika v neodvisno vejo oblasti in tako naprej, a če o tem ne bomo razpravljali, tudi rešitve ne bo. Nekje je treba začeti to razpravo. Mi smo predstavili nekatere ukrepe, za katere mislimo, da bi to težavo rešili."

O čudnem kaznivem dejanju Opozicijska poslanka Maša Kociper (PS) je ugotavljala, da se je v zvezi s podpisi za referendum o Slovenskem državnem holdingu preiskovalo čudno kaznivo dejanje, ki nima temeljev v naši kazenski zakonodaji. "Kateri člen kazenskega zakonika določa, da je ponarejanje lastnega podpisa kaznivo," je bilo vprašanje, ki ga je naslovila na notranjega ministra Vinka Gorenaka.

"Kaznivo dejanje je bilo obravnavano po 251. členu kazenskega zakonika," je odvrnil minister, ob tem pa tudi povedal, da je vsak glas, ki pride do policije ali tožilcev, dovolj za preiskavo po uradni dolžnosti.

Bi se minister Gorenak moral opravičiti? "Gospe Župevc se nimam za kaj opravičevati, saj ni osumljenka storitve kaznivega dejanja, osumljenec je bil neznan," je v zvezi s podpisom Župevčeve dejal notranji minister. In še: "Šlo je za kazensko ovadbo, povezano s tem, da bi lahko nekdo ponaredil podpis Župevčeve."

Kociprova je menila: "Pri obisku kriminalistov v naši poslanski skupini je šlo za pritisk na poslance in poseg v njihovo poslansko imuniteto." Zanimalo jo je tudi, koliko podobnih ovadb prejme policija, a odgovora ministra ni dobila, saj ta podatkov ni imel pri roki.

Slovenci v prednosti pri gradnji južnega plinovoda? Alenka Pavlič (PS) je ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača prosila, da predstavi traso, po kateri bo tekel plinovod Južni tok. "Ali je to najboljša rešitev, da ne bomo pozneje ugotovili, da so bili za izbrano traso neki drugi razlogi. Zanima me, ali bodo pri gradnji imeli prednost slovenski gradbeniki?" Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava pa je vprašala, kakšna bo zaradi onesnaževanja in posegov v prostor usoda turizma v turističnih krajih, na primer v Kranjski Gori in Ratečah.

Kdo že lahko ve, kje bo plinska trasa? Černač je odgovoril, da je bilo letos poleti ustanovljeno skupno slovensko-rusko podjetje, pred dobrim mesecem pa so dosegli končni investicijski dogovor glede tega projekta, zato končna trasa plinovoda še ne more biti znana. "V igri je več različnih možnosti, ena od njih je Kidričevo‒Vodice, Vodice‒Rateče. Vsi postopki bodo v skladu s slovensko in v skladu z evropsko zakonodajo." Minister je še zagotovil, da bodo upoštevali tudi vse okoljske standarde in da bo zagotovljeno sodelovanje javnosti.

Černač verjame, da bi lahko slovenska podjetja dobila približno od 70 do 80 odstotkov vrednosti milijardnega posla. "Multiplikativni učinki v gradbeništvu so poznani, vplivajo tudi na vse preostale sfere, na vso preostalo porabo. Verjamem, da bo tako tudi v tem primeru."

Milijardna naložba, pa še cenejši plin Radovan Žerjav je dejal, da gre za izredno pomemben projekt za slovensko gospodarstvo, saj je vreden približno milijardo evrov, zato upa, da bo projekt čim prej končan. Plinovod bo prinesel tudi cenejši plin. "Pri umeščanju projekta v prostor je treba pogledati tudi širše in iskati sinergijo s trajnostnim razvojem turizma."

Čemu panika? Poudaril je, da bo plinovod umeščen meter ali dva pod zemljo in da zaradi tega ne bo nobenih izpustov. "Ne vidim nobenega razloga za paniko," je dejal Žerjav in izrazil upanje, da projekta "takšni in drugačni" ne bodo poskušali ustaviti.