Na natečaju s 44 sodelujočimi je komisija izbrala idejo Bevk-Perovič Arhitektov.
Islamska skupnost RS in Mestna občina Ljubljana sta predstavili zmagovalca natečaja za projektno rešitev Islamskega versko kulturnega centra. Žirija, ki ji je predsedoval ljubljanski podžupan Janez Koželj, je izbrala podjetje Bevk Perović arhitekti. Rešitev po Koželjevih besedah odgovarja vsem izhodiščem natečajne naloge in je obenem odprta za morebitne izboljšave.
Zmagovalcu 30.000 evrov nagrade
Zmagovalec bo nagrajen s 30.000 evri denarne nagrade, ki jo prispeva islamska skupnost. Poleg zmagovalca je nagrajenih še pet drugih projektov. Vseh kandidatov je bilo 44, od tega 16 iz tujine. Natečaj se je zaključil 3. oktobra 2011. Kot je ob predstavitvi izbranega projekta pojasnil Koželj, žiranti pri izbiri zmagovalnega projekta niso imeli dilem in so vse odločitve sprejeli soglasno.
"Objekt bo intimen, prostor odprt, podoba pa preprosta"
Po njegovih besedah bo objekt intimen, prostor bo odprt, podoba centra pa bo preprosta in bo kombinacija abstraktnega jezika moderne Evropske arhitekture, ki se izraža z modernimi kubičnimi oblikami. Sicer pa so, kot je dodal, bili vsi arhitekturni projekti izdelani na visokem nivoju.
Janković: Projekt primerljiv s Stožicami
Ljubljanski župan Zoran Janković je dejal, da je zanj to projekt, ki ga lahko po pomenu za Ljubljano enačimo s projektom Stožice. Janković meni, da mora imeti vsak, ki ima svojo vero, tudi svoj prostor. Dodal je, da mu je bilo vedno hudo, ko so bili muslimani ob njihovih največjih praznikih gostje ljubljanskih športnih dvoran.
Grabus: Džamija nikoli ni bila problem muslimanov
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je ob predstavitvi zmagovalne rešitve povedal, da džamija nikoli ni bila problem muslimanov, ampak tistih, ki odločajo o tem, ali se bo zgradila. Grabus meni, da mora biti Islamski kulturni center stičišče, odprto za vse. "Mi, kot evropski muslimani bomo zagotovo ponosni na ta projekt," je dejal Grabus in dodal, da so si želeli projekt, ki bo povezoval in odpiral nove možnosti. Po Grabusovih besedah so stroški projekta do danes znašali okoli pet milijonov evrov, celotni stroški gradnje pa še niso znani.
Džamija na 11 tisoč kvadratnih metrih med Parmovo in Kurilniško ulico
Džamija bo stala na 11 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico. Islamska skupnost je za nakup okoli 4,5 milijona evrov vrednega občinskega zemljišča najela kredit v višini 2,6 milijona evrov, ki ga še odplačuje, računajo pa tudi na pomoč donatorjev iz tujine. Iskanje samih sredstev naj bi se močno olajšalo sedaj, ko je končno znana končna podoba džamije.
Začetek gradnje že 2012?
Gradbeno dovoljenje Janković pričakuje ob koncu leta 2012. Po njegovih besedah se bodo v tem času lotili projektiranja, pridobili vsa potrebna soglasja, čez eno leto pa bodo položili temeljni kamen.
1
