Inflacija septembra na letni ravni narasla na 7,5 odstotka

Cene storitev so se ta mesec medletno v povprečju zvišale za 8,4 odstotka, cene blaga pa za 7,0 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 odstotka, poltrajno blago za 5,5 odstotka in trajno blago za 1,0 odstotka.

Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač – skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 odstotka in k rasti cen življenjskih potrebščin dodala 0,9 odstotne točke.

Za 7,8 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura so prispevale 0,8 odstotne točke, za 10,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo 0,6 odstotne točke, za 9,2 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih pa prav tako 0,6 odstotka.

Letno inflacijo ublažile nižje cene tekočih goriv 

Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 odstotka, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.

K mesečni inflaciji je medtem največ, 0,4 odstotne točke, prispevala za 10 odstotkov dražja električna energija, za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še za 5,5 odstotka višje cene oblačil in obutve, za 0,2 odstotne točke pa za 3,7 odstotka dražje gostinske storitve.

Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke, saj so se tekoča goriva podražila za 5,0 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja, ki so porasle za 4,9 odstotka, ter vse preostale podražitve v septembru.

Cene storitev na letni ravni v povprečju višje za 8,1 odstotka 

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili za 14,2 odstotka cenejši počitniški paketi, po 0,1 odstotne točke pa so jo znižale še za 5,4 odstotka nižje cene nastanitvenih storitev in za 2,6 odstotka nižje cene drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene, merjene s tem indeksom, dvignile za 0,7 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,5 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,4 odstotka, poltrajno blago pa za 5,7 odstotka. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,2 odstotka.

Novice EBRD: Napoved rasti BDP enaka majski, negotovost pa ostaja

Inflacija v območju evra padla na 4,3 odstotka

Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021. Slovenija je bila medtem septembra precej nad povprečjem skupne valute.

Kot izhaja iz danes objavljenih statističnih podatkov, so se septembra medletno najbolj zvišale cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki, in sicer za 8,8 odstotka. Avgusta je bila rast cen te skupine 9,7-odstotna.

Sledile so cene storitev s 4,7-odstotno rastjo (avgusta 5,5 odstotka), cene neenergetskih industrijskih dobrin s 4,2-odstotno rastjo (avgusta 4,7 odstotka) in cene energije s 4,7-odstotnim padcem (avgusta je bil padec 3,3-odstoten).

Slovenska inflacija je bila septembra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna.

Višjo inflacijo sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, septembra beležili le Slovaška z 8,9-odstotno in Hrvaška s 7,3-odstotno inflacijo.

Novice Priložnost za ugoden nakup zadnjih razkošnih apartmajev v Istri

Novice Ameriška centralna banka obrestnih mer ni spreminjala