Sobota, 2. 7. 2022, 22.05
1 leto, 9 mesecev
Infektolog Andrej Trampuž: Upam, da ste se cepili in nosite masko v zaprtih prostorih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
158
"Sčasoma se bomo okužili vsi, necepljeni bodo imeli večje tveganje za težave, pa ne pri akutni infekciji, ampak pri sindromu 'long covid' (postcovidni sindrom oz. dolgi covid, op. a.). Tega je ogromno, tudi pri otrocih. Zato je smiselno tudi cepljenje otrok," je izpostavil infektolog Andrej Trampuž. Dodaja, da smo sredi poletnega vala pandemije in da so ukrepi za zaščito še naprej zelo nujni.
"Število okužb s koronavirusom v Evropi eksponentno narašča. Imamo poletni val okužb. Ukrepi, predvsem nošenje mask na javnih mestih, bi morali biti obvezni. Več ko bo cepljenih, prej bo pandemija izzvenela," je v pogovoru za Siol.net dejal dr. Andrej Trampuž, infektolog v berlinski kliniki Charité. V Nemčiji je dnevno število novih okužb že pred enim tednom preseglo 122 tisoč, v Franciji so zabeležili blizu sto tisoč novih okužb v enem dnevu. To je 45-odstotno povečanje v tednu dni, so opozorili pri Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). "Bolnišnice na žalost še polnijo tisti, ki niso cepljeni," je še dodal Trampuž, ki še meni, da je "samoodgovornost" obvladovanja okužb zgrešena logika.
Infektolog Andrej Trampuž, eden najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov v tujini, se je po končanem študiju v Ljubljani najprej zaposlil na Kliniki Mayo v ZDA, nato je delo opravljal v Švici, vmes celo v Zambiji, že skoraj desetletje pa je vodja infekcijskega oddelka v največji nemški bolnišnici Charité v Berlinu. Je tudi vodja svoje fundacije Pro-implant, kjer se ukvarjajo z raziskavami, izobraževanjem in reševanjem implantantnih infekcij.Kakšno je stanje v boju proti epidemiji covid-19 v Evropi? Nas poletje lahko skrbi?
Povsod v Evropi poteka poletni val, število okužb eksponentno narašča. V Nemčiji, na primer, se vsak teden število okužb podvoji. Novih okužb pri testiranih s PCR-testi je dnevno sto tisoč, če zraven prištejemo še testiranja s hitrimi testi, so te številke precej višje.
K sreči pa število bolnikov v bolnišnicah ostaja zadnjih šest mesecev enako, kar pomeni, da nova podrazličica omikrona BA.5, ki prevladuje trenutno, res ne povzroča težkih obolenj. Tudi na račun dobre precepljenosti ljudi je situacija nekoliko boljša kot v prejšnjih valovih.
"Še vedno vsak dan zaradi koronavirusne okužbe v Nemčiji umre okoli 200 ljudi. In bolnišnice polnijo žal tisti, ki niso cepljeni in nikoli niso želeli slišati za cepljenje," je dejal Trampuž.
Kaj pa je v poldrugem letu od prvega cepljenja na svetu pokazala učinkovitost cepljenja, so bili ukrepi, ki so jih sprejemale države, dovolj učinkoviti?
Predvsem tisti, ki so se že cepili trikrat in so morda tudi že bili okuženi, lahko enkrat ali celo dvakrat, so nedvomno izboljšali imunost v populaciji. S tem pa so naredili točno to, kar smo želeli: da si s cepljenjem in prebolelo okužbo ustvarimo še boljšo imunost in si zagotovimo lažji potek bolezni.
Pozorni pa moramo biti na sledeče: na eni strani imamo še vedno veliko necepljenih, drugi so tisti, ki so po cepljenju že izgubili imunost, tretja skupina so kronični bolniki, za katere pa nove okužbe lahko predstavljajo nevarnost.
Zato je ukrep nošenja mask v zaprtih prostorih marsikje še obvezen, in sicer mask FFP2. Od vseh ukrepov je bilo prav nošenje mask v zaprtih prostorih najboljši ukrep, saj lahko s tem bistveno preprečimo prenos okužb.
Ampak ljudje so se upirali, protestirali, bile so velike polemike o nošenju mask pri otrocih v šolah, dijakih, na fakultetah?
Če bi ta konkretni ukrep začeli uvajati prej, bi v Sloveniji nedvomno preprečili "lockdown" (zaprtje države, op. a.), a je to odločevalcem ušlo z vajeti. V mnogih državah so maske FFP2 že obvezne v javnem prevozu, v bolnišnicah. Sam menim, da bi bilo smiselno ta ukrep razširiti na vse zaprte prostore.
"Politiki bi morali ljudem odkrito povedati, da je pred nami poletni val, ki bo hujši jeseni in pozimi, ter da so ukrepi, kot je obvezno nošenje mask, nujni."
Je zelo nepriljubljen ukrep, ki se ga politiki izogibajo, kolikor se da, da ne izgubljajo točk pri svojih volivcih. A to je velika napaka.
Pa smo se iz vsega v slabih dveh letih kaj naučili, kaj smo delali prav in kaj narobe?
Virus je nevaren. In verjetno bo jeseni spet potrebna obsežna kampanja za cepljenje. To pa naj storijo zdravniki in novinarji, ne pa politiki. Politiki se po mojem mnenju niso iz preteklosti veliko naučili, ker ne znajo komunicirati.
Govorijo to, kar ljudje hočejo slišati, in ne tega, kar ščiti življenja.
Ena večjih napak Švedske je na primer bila, da so bili ljudje "sami odgovorni" in "sami prispevali" k obvladovanju okužb. Tudi Slovenija je razmišljala v to smer. To nikjer ne deluje in je zelo neodgovorno. Ljudem je treba jasno povedati, katere maske naj nosijo in kdaj, in to tudi nadzirati, zato da preprečimo množične izbruhe okužb, kar bi, čeprav je virus blažji, lahko spet obremenilo zdravstvo in ustavilo gospodarstvo.
"Nujna sta še naprej testiranje populacije in samoizolacija v primeru pozitivnega testa na okužbo s koronavirusom. Visoke številke novih okužb niso tako problematične z medicinskega vidika, kot je izpad delovne populacije. Trenutno imamo v bolniškem staležu od 15 do 20 odstotkov ljudi," je dodal Trampuž, na fotografiji s sodelavkami.
Kako pa smo ponovno pripravljeni in predvsem zaščiteni pred ponovnimi okužbami s koronavirusom?
Najprej je pomembno predvsem zavedanje, da se s cepivi ne ščitimo pred okužbo, temveč težkim potekom bolezni. In obstoječe cepivo že zdaj ščiti pred težkimi poteki bolezni.
Vsi, ki so bili popolno cepljeni, trdim, da so odlično zaščiteni. A po šestih mesecih zaščita upada. Zato bomo na vsak način v septembru spet začeli cepiti starejše, najprej stare 80, nato 70 in 60 let in ne nazadnje najbolj ogrožene z enim samim ciljem: da imajo boljšo zaščito.
V izdelavi je novo, dvovalentno cepivo, ki je kombinacija obstoječega cepiva proti prvotnemu sevu in omikronskim sevom. Morda bo do takrat že na voljo, sicer bomo prebivalstvo cepili z obstoječim cepivom.
Učinkovita so se kot terapija izkazala tudi protikovidna zdravila, s katerimi se lahko borimo proti težjim oblikam okužbe.
"Pozimi moramo biti zelo dobro pripravljeni, sicer bo nastal kaos," je dejal Lauterbach.
Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je pred dobrim tednom na družbenem omrežju Twitter zapisal, da bo moralo do 40 milijonov ljudi pred zimo prejeti še en odmerek cepiva proti koronavirusu, da bo prihajajoča kampanja cepljenja učinkovita, je poročala STA.Ob tem se je skliceval na intervju z virologom Christianom Drostenom v reviji Der Spiegel. "V celoti bi morali izkoristiti tudi zmogljivosti za cepljenje otrok, ki jih imamo v Nemčiji, kar se doslej še zdaleč ni zgodilo. Vsi drugi bi se morali cepiti vsaj trikrat, po želji pa tudi štirikrat," je poudaril Drosten.
Kaj svetujete tistim, ki se odpravljajo na dopust v države, kjer poročajo o porastu novih okužb, in številke verjetno niso realne?
Številke nikjer niso realne, ker je testiranje nesistematično. So pa dovolj zanesljive, da vemo, da se virus širi v populaciji. In če nimamo dovolj imunosti, se bomo okužili – vsi, ponovno.
Moj nasvet je preprost: upam, da ste se cepili in nosite masko v zaprtih prostorih.
"Vsake pandemije je enkrat konec. Praviloma po prvem pride drugi, hujši val, ki je že za nami, čez poletje v valovih sledi tretji, jeseni četrti, potem pa bo vse počasi izzvenelo, ker izzveneva tudi virus. In s tem lažjim virusom smo v izzvenevanju pandemije," je še povedal Trampuž.
Pomirjam pa, prvič v celotni pandemiji, da za zdaj ni strahu, da bi se virus v kratkem času tako hitro spreminjal, da bi postal nevaren, kot je bil na začetku.
Nekatere skupine ljudi še vedno kategorično zavračajo cepljenje, kaj sporočate njim?
Sčasoma se bomo okužili vsi, necepljeni bodo imeli večje tveganje za težave, pa ne pri akutni infekciji, ampak pri sindromu "long covid" (postcovidni sindrom oz. dolgi covid, op. a.).
Tega je ogromno, tudi pri otrocih. Zato je smiselno tudi cepljenje otrok.
Kako pa komentirate novelo zakona o nalezljivih boleznih? Ta bo odslej strožje omejila vlado pri ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika, uvaja tudi institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. Ne uvaja obveznega cepljenja proti covid-19, ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, nekatere celo črta.
Obvezno cepljenje vidim smiselno v institucijah, kjer bi lahko neposredno ogrožali ljudi, na primer v bolnišnicah zdravniki in negovalno osebe. Kar zadeva maske, bi morale biti obvezne v zaprtih prostorih, v šolah ne. Sicer so smiselne povsod, saj so najboljša zaščita.
Ne bi vnaprej nečesa izključeval, ker ne vemo, kaj nas čaka. Morda pa bodo jeseni virologi odkrili nov virus. Zato uvajanje zakona, ki potem preprečuje uvajanje ukrepov, nima res nobenega smisla. Tu bi možnosti pustil odprte in ne bi uzakonil, česa se ne sme delati. Bolje bi se bilo osredotočiti na to, kaj je treba delati.
158