Imamo nova arbitra, kaj pa zdaj?

Kaj nova arbitra pomenita za arbitražo, kakšne možnosti ima Slovenija, kaj za Slovenijo pomeni tujec, ki zastopa naše interese, in koliko časa še lahko preteče do končne odločitve?
Imamo nova arbitra, kaj pa zdaj?

Arbitražni tribunal, ki odloča o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, je za nova arbitra imenoval Norvežana Rolfa Fifeja in Švicarja Nicolasa Michela. S tem se je to odločevalsko telo na novo konstituiralo. Arbitražno sodišče bo tako po dveh mesecih lahko nadaljevalo odločanje o mejnem vprašanju med Slovenijo in Hrvaško.

Kaj nova arbitra pomenita za arbitražo, kakšne možnosti ima Slovenija, kaj za Slovenijo pomeni tujec, ki zastopa naše interese, in koliko časa še lahko preteče do kočne odločitve?

Rupel: Nimam osnove za nek velik optimizem

Kračun: Obstaja verjetnost, da Hrvaška kot suverena država nikoli ne bo sprejela in upoštevala odločitve arbitražnega sodišča

Kot je znano, so ob izbruhu prisluškovalnega škandala Hrvati arbitražnemu sodišču očitali pristranskost v korist Slovenije. Dejstvo je, da je tudi zunanji minister Karl Erjavec javno povedal, da bo Slovenija dobila, kar želi oziroma da se sodišče nagiba v korist Slovenije. Tisto, kar je po tem škandalu postalo problematično, je, da se sodišče zdaj čuti dolžno zanikati to domnevo o naklonjenosti, zato bodo nadvse previdni. Splošni vtis je, da bodo skušali dokazati ravno to, da Sloveniji niso naklonjeni. Enako bosta ravnala tudi nova sodnika arbitra. Moram pa reči, da ko sem poslušal pogovore med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, nisem imel vtisa, da bi bilo sodišče Sloveniji naklonjeno. Ni osnove, saj sta onadva govorila o Piranskem zalivu, koliko naj bi ga dobila Slovenija. A tudi če gre stoodstotno pod slovensko ozemlje, to še nič ne pomeni za mejo na morju oziroma za dostop Slovenije do mednarodnih voda. Ta del pa je edini pomemben del arbitražnega sporazuma, torej teritorialni dostop do odprtega morja. Sekolec in Drenikova omenjata, da predsednik arbitražnega sodišča ugovarja epikontinentalnemu pasu, kar pomeni, da ugovarja dostopu do odprtega morja. Glede na dozdajšnje informacije torej sam nisem našel osnove za nek velik optimizem. Podaljševanje odločitve pomeni negotovost, ta pa je boljša, če je gotovost slaba Kar se tiče izbire tujca za predstavnika Slovenije oziroma ponudbe, da arbitražno sodišče samo išče ustrezno nadomestilo za Sekolca, je to bil najboljši izhod v sili, saj bi imeli v primeru, da bi ga znova sami predlagali, več težav. Ker pa gre za dva nova sodnika, ki morata dohiteti druge sodnike oziroma nadoknaditi znanje – oni so imeli na voljo precej več časa, da se z zadevo seznanijo, jo naštudirajo – so to okoliščine, ki govorijo, da bo postopek trajal še nekaj časa. To podaljševanje nekaterim, ki že od začetka pritiskajo na ta sporazum, ustreza. Podaljševanje namreč pomeni negotovost, ta pa je boljša, če je gotovost slaba. Kot sem že povedal, sam nisem optimist.
Imenovanje novih arbitrov kaže na interes po nadaljevanju postopka pred arbitražnim sodiščem. Slovenija je arbitražnemu sodišču sama prepustila imenovanje svojega arbitra, medtem ko je sodišče Hrvaški arbitra določilo na lastno pest, saj Hrvaška v določenem roku ni želela predlagati novega. Glede na to, da je hrvaški parlament konec julija sprejel odločitev o prekinitvi arbitražnega postopka s Slovenijo in celoten postopek označil kot kontaminiran ter posledično neverodostojen, ne preseneča, da hrvaško zunanje ministrstvo zadeve imenovanja novih arbitrov za zdaj javno še ni komentiralo. Glede na to, da na Hrvaškem poteka predvolilna kampanja in da ima vlada jasno oblikovano stališče glede arbitražnega postopka, s čimer si nedvomno skuša zagotoviti tudi dodatne glasove na volitvah, obstaja verjetnost, da država ne bo želela sodelovati v nadaljnjih postopkih povezanih z arbitražo. Namen arbitražnega sporazuma je bil doseg dogovora o meji med državama, ki ga bosta tako Hrvaška kot tudi Slovenija brezpogojno sprejeli in spoštovali. Glede na poletne dogodke ta cilj verjetno ne bo dosežen, saj je Hrvaška izkoristila določen dogodek za to, da kot suverena država nikoli ne bo sprejela in upoštevala odločitve arbitražnega sodišča. V najboljšem primeru lahko odločitev sodišča pričakujemo konec leta, čas odločanja se bo verjetno podaljšal Možnosti za Slovenijo ostajajo enake kot prej. Sodišče bo namreč svoje delo nadaljevalo tam, kjer je končalo. S to razliko, da bo pri odločanju upoštevalo tudi morebitne nove dokaze, ki jih bosta državi predložili. Glede na dogodke v poletnih mesecih, je moč pričakovati, da bo zastopstvo interesov obeh držav s strani tujega strokovnjaka v mednarodni skupnosti povečalo občutek zaupanja v objektivnost postopka in posredno tudi v kredibilnost arbitražnega sodišča. Pričakovati je, da bo sodišče, predvsem zaradi tega, ker se bosta nova arbitra primorana seznaniti s celotno zadevo in predvsem z zahtevo Hrvaške po razveljavitvi arbitražnega postopka, od Slovenije in Hrvaško zahtevalo predložitev novih obrazložitev stališč in dokazov. Posledično je precej verjetno, da se bo čas odločitve podaljšal. V najboljšem primeru pa lahko odločitev arbitražnega sodišča pričakujemo konec leta.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano