Hribarjeva: Priložnost za novi začetek

Navaja še, da je bila zveza borcev organizacija, ki je v partiji predstavljala hrbtenico njene oblasti in iz svojih vrst izključevala "neprave" partizane. "ZZB - NOB bi morala jasno obsoditi medvojno izvajanje revolucije", piše.

"Pravim, 'obsoditi revolucijo' - ne le nekih 'napak' in nekega nedoločenega 'revolucionarnega nasilja', ki vendar iz revolucije logično izhaja. Odgovornosti za dejanja 'svoje' strani ni mogoče prenesti na drugega in je objektivirati v krivdo druge strani, v svojega nasprotnika," piše Spomenka Hribar.

Nedolžnost in krivda se prepletata

Po njenih navedbah bi se zveza borcev (ZZB - NOB) šele tako izkazala kot pristna veteranska organizacija borcev za osvoboditev, ki ima nepremostljivo nalogo, da skrbi za borce in izbira ter ohranja pričevanja o medvojnem dogajanju. "Morda je res treba prehoditi veliko poti, da spoznaš, kako se nedolžnost in krivda prepletata."

Hribarjeva: Pobiti ljudi brez sodbe je zločin nad narodom Obenem navaja, da je kot nekdanja članica Zveze komunistov v eseju Krivda in greh povojno likvidacijo domobrancev obsodila kot zločin. "Povojno likvidacijo domobrancev sem ocenila: Pobiti ljudi brez sodbe, kakor klavno živino, v tisočih kosih, je zločin nad narodom. Ne samo nad tistimi, ki so bili pobiti, temveč tudi nad tistimi, ki so ostali živi. Ni le greh nad poraženci, temveč tudi nad zmagovalci samimi. Nad nami," navaja Spomenka Hribar. Obenem dodaja, da se "krivda ne zagovarja, temveč se nosi".

"Nikakršna instrumentalizacija polpreteklega dogajanja ni primerna"

Hribarjeva je še zapisala, da je na Forumu za dialog med vero in kulturo objavljeno pastirsko pismo škofa Antona Vovka priložnost za novi začetek. "Kljub različnim pogledom na zgodovino in njeno različno vrednotenje smo sprejeli izjavo o tem, da je 'danes treba spoštljivo ohranjati zavest' o tragičnosti in kompleksnosti medvojnega dogajanja, 'ki ne dovoljuje nikakršne instrumentalizacije nadškofa Rožmana in medvojnega dogajanja'. Pa seveda ne le škofa Rožmana - nikakršna instrumentalizacija polpreteklega dogajanja ni primerna. Ne z desne ne z leve," piše sociologinja v Sobotni prilogi.

"Povojno nasilje ne daje nobene moralne legitimacije" Po navedbah Hribarjeve so pomisleki, da bi kdo utegnil Vovkovo pastirsko pismo privoščljivo izkoristiti, na takšna dogajanja v preteklosti razumljivi. "Vendar medvojno, še posebej povojno nasilje - ne le nad domobranstvom zavezanim delom prebivalstva, temveč tudi nad partizanskim - ne daje nobene moralne legitimacije za tako zlorabo. Če omenim doslej nepojmljivo število (domnevnih) 581 prikritih grobišč povojnih likvidacij! Na smrt opečeni škof Vovk je simbol povojnega komunističnega nasilja," navaja Hribarjeva.

"Naša zgodovina je naša identiteta"

Naša zgodovina je naša identiteta; iz nje raste dobro in slabo: Če se hočemo izogniti čerem iz preteklosti, jo moramo poznati in katarzično samorefleksijo spraviti v zgodovinski "predal", od koder nas ne bo več vznemirjala in "nagovarjala", da jo - vsak po svoje - branimo oziroma napadamo tiste, ki naj bi bili absolutno krivi za vse, tudi za ravnanje "naše strani", še piše Spomenka Hribar.