Hčerki pripadata grad in vila v Prekmurju, ki so ju komunisti zaplenili njenemu očetu

Do takšnega sklepa so sodne oblasti prišle po tem, ko je bila Wurthova sprva neuspešna v denacionalizacijskem postopku, v drugo pa ji je uspelo, v Delu piše Jože Pojbič.

Njen odvetnik Danilo Hari je na vrhovnem sodišču obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja, ki je bil po vojni razlaščen in v odsotnosti obsojen na smrt, in dosegel razveljavitev obsodbe.

Ker je bila obsodba razveljavljena, bi morala biti razveljavljena tudi zaplemba premoženja, je Wurthova trdila na sodišču. Murskosoboško okrajno sodišče jo je najprej zavrnilo, a je višje sodišče takšno sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odločila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi višje in na koncu vrhovno sodišče.

Wurthovi bodo predvidoma izplačali odškodnino

"Za vrnitev podržavljenega premoženja pokojnega Ferdinanda Lindvaya Hartnerja, ki so mu ga 17. avgusta 1945 zaplenili s kazensko sodbo Vojaškega sodišča Mariborskega vojnega področja, ni več pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Goričkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti," so na državnem tožilstvu pojasnili razplet dolga leta trajajočih postopkov vračanja premoženja.

Gre za grad in vilo, ki so ju jugoslovanske komunistične oblasti po drugi svetovni vojni zaplenile Ferdinandu Hartnerju, veleposestniku in županu Murske Sobote med letoma 1933 in 1945. Wurthovi bodo sicer verjetno zdaj izplačali odškodnino, grad in vila pa bosta ostala v državni lasti.

Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Ferdinand Hartner izhaja iz znane predvojne prekmurske rodbine Hartner, Ferdinand je bil v njej posinovljenec. Njegov ded Karl Hartner je v Murski Soboti upravljal trgovino z železnino in je bil eden izmed številnih obrtnikov, ki so tedaj delovali v mestu. Ferdinandov brat Geza Hartner je v Murski Soboti vodil mlin in naj bi bil precej premožen. Ukvarjal se je tudi s politiko, pokopan je v Budimpešti. Ferdinand Hartner je bil med drugim predsednik Prekmurske banke ter upravitelj opekarne, gradu in veleposestva na območju Gornje Lendave. Hartner je svojemu imenu dodal še naziv Lindvay, kar pomeni Lendavski. 

 

Leta 1941 je Hartner postal predsednik Madžarskega izobraževalnega društva Slovenske krajine, namen tega je bilo širjenje madžarske kulture in madžarske narodne zavesti med prebivalstvom današnjega Prekmurja. To so dosegali z organizacijo jezikovnih tečajev, političnega in kulturnega življenja, hkrati pa skrbeli za dvig gospodarstva v pokrajini, je mogoče prebrati na Wikipedii. Društvo je kot člane sprejemalo plemstvo, premožnejše meščanstvo in nekatere izobražence. 

 

Povojne oblasti so Ferdinanda Hartnerja v odsotnosti – sam se je namreč umaknil v tujino – obsodile na smrt, ker naj bi sodeloval z okupatorjem, ta sodba je z odločitvijo vrhovnega sodišča razveljavljena.

Komunisti so odvzemali premoženje vsem, ki so jih ogrožali, pravi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar. Foto: Ana Kovač Komu vse so komunisti zaplenili premoženje

Komunistična oblast je po besedah zgodovinarke Tamare Griesser Pečar premoženje ljudem odvzemala v treh različnih postopkih, in sicer:

- najprej z agrarno reformo,
- nato z nacionalizacijo in
- z zaplembami, ki so bile rezultat političnih montiranih procesov.

"Vse to premoženje bi že zdavnaj morali vrniti. Do leta 51 so ljudem odvzemali celo državljanstvo. Na montiranih procesih so odvzemali premoženje vsem, ki so ogrožali Komunistično partijo. To so bili predvsem:

- predstavniki tradicionalnih predvojnih političnih strank,
- predstavniki Cerkve, ki so bili sovražniki številka ena vse do osamosvojitve, saj je bila Cerkev edina organizacija zunaj partije, ki je dobro delovala, 
- večji kmetje, ki so bili zelo navezani na svojo zemljo,
- vsi, ki so zapustili Jugoslavijo," pravi Griesser Pečarjeva.

Sto tisoč žrtev komunističnega nasilja

V Sloveniji je bilo po ugotovitvah zgodovinarja Milka Mikole po koncu druge svetovne vojne okoli 100 tisoč žrtev komunističnega nasilja, med katerega spadajo tudi nacionalizacije, zaplembe in druge prisilne oblike odvzema premoženja zasebnikom in podjetjem.