Garažni pivovarji, ki drezajo v zeleno-rdeče navade Slovencev

"Posel se gotovo izplača, saj je povpraševanje v porastu," o tem, ali je po dveh letih od odprtja ljubljanske mikropivovarne Tektonik zadovoljen s to potezo, pove eden od solastnikov Marko Jamnik.

Po butičnem pivu na eni strani povprašujejo Slovenci, ki si želijo pokusiti nove, eksotične okuse, in na drugi strani turisti, ki jih zanima lokalno pivo.
Po butičnem pivu na eni strani povprašujejo Slovenci, ki si želijo pokusiti nove, eksotične okuse, in na drugi strani turisti, ki jih zanima lokalno pivo. Foto: Thinkstock

Butično pivovarno Tektonik so odprli štirje partnerji, ki imajo enakovredne lastniške deleže. Jamnik je eden od dveh zaposlenih v podjetju, ki je lani ustvarilo 211 tisoč evrov prihodkov.

"Do zdaj smo v pivovarno vložili slabih pol milijona evrov, naslednje leto pa bomo, če bodo tržni pogoji ugodni, širili proizvodnjo. V načrtu imamo nove fermentorje, s katerimi bi povečali kapacitete za proizvodnjo piva," napoveduje.

V spodnjem videu Jamnik odgovarja na vprašanja, kakšno je poslovno okolje za mikropivovarje ter kakšni so slovenski pivci.

[video: 63904 / Mikropivovarjim posel, slovenski pivec]

Prek 50 butičnih pivovarn

Okrog 50 butičnih pivovarjev se v zadnjih letih trudi spreminjati navade slovenskih pivoljubov, ki so še pred nekaj leti izbirali med unionom, laškim in kakšno tujo znamko. Danes so Human fish, Reservoir dogs, Pelicon, Vizir, tudi že omenjeni Tektonik ljubiteljem piva dobro poznana imena.

Še vedno pa mikropivovarne po besedah Jamnika pri nas obvladujejo le en odstotek trga piva, medtem ko je v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji ta delež pri petih odstotkih.

Statistični urad je pred dnevi objavil zemljevid slovenskih mikropivovarn:

Vir: Statistični urad RS


Preberite še:

Slovenski mikropivovarji: alternativa velikim


Klasika še vedno zmaguje

V lokalu Fany & Mary na Petkovškovem nabrežju v Ljubljani danes ponujajo med 40 in 50 vrst piva, od tega okrog 20 izdelkov slovenskih mikropivovarjev. A največ še vedno prodajo klasičnih, industrijskih piv. "Ta predstavljajo vsaj štiri petine prodaje, v lokalih na periferiji mesta pa je delež še višji," pravi sogovornik iz lokala, ki pa ne želi biti imenovan.

Z rastjo ponudbe mikropivovarjev sicer Slovenija sledi globalnemu trendu, pravi. "V nekem trenutku so veliki pivovarji malo zaspali, niso znali ponuditi nič novega, in prišel je trend novih mikropivovarjev. Vse večji ponudbi piva iz teh garažnih pivovarn je - tudi v Sloveniji - sledilo večje povpraševanje," razlaga. V Ljubljani tako gostje danes pričakujejo, da jim ima gostinec ponuditi kaj več kot nekaj izbranih "klasičnih" znamk piva, doda. 

Rasti povpraševanja je seveda vsak vesel, a za marsikaterega od teh malih podjetnikov lahko postane tudi velik izziv. "Večinoma gre za garažne, družinske projekte z zelo omejenimi kapacitetami. Ko jih potrošniki prepoznajo, morajo hitro preklopiti, povečati kapacitete in začeti razmišljati podjetniško. V teh dinamičnih razmerah pa se ne znajde vsak," pravi sogovornik iz Fany & Mary.

Kultura pitja se, predvsem v Ljubljani, dviguje. Pred 15 leti drugega kot dveh vodilnih slovenskih znamk skorajda ni bilo mogoče dobiti. Danes tuje znamke skupaj s slovenskimi mikropivovarji poživljajo trg. Kultura pitja se, predvsem v Ljubljani, dviguje. Pred 15 leti drugega kot dveh vodilnih slovenskih znamk skorajda ni bilo mogoče dobiti. Danes tuje znamke skupaj s slovenskimi mikropivovarji poživljajo trg. Foto: STA

Preberite še:

Varnostna razdalja na avtocesti: koliko od odbijača pred nami še lahko vozimo?

Stolček Harija Furlana na prepihu: koliko prijav je dobil na mizo minister Klemenčič?

Deset najboljših pametnih telefonov ta hip


Kamnik dobiva novo pivovarno

Eden od takih, ki je poslovno priložnost zagrabil z obema rokama, je Janez Skok, lastnik pivovarne Maister iz Komende. Skok se je ob delu pri enem od slovenskih farmacevtskih velikanov pred približno petimi leti začel ljubiteljsko ukvarjati z varjenjem piva. Hobi je pred dvema letoma in pol prerastel v posel in pivovarna Maister, v kateri je zdaj tudi zaposlen, je lani ustvarila 200 tisoč evrov prihodkov.

Do zdaj je pivo varil v najetih prostorih, v prihodnjih mesecih pa načrtuje zagon nove pivovarne v Kamniku. Tu bo zaposlil dva delavca, poleg tega bo imel tri ali štiri zaposlene za občasna dela. Dodaja, da je do zdaj v pivovarsko dejavnost vložil okrog 600 tisočakov. Skok dela sam, le večji del distribucije ustekleničenega piva je prepustil za to specializiranemu podjetju. Stranke še vedno išče sam, a z njimi nato posluje prek distributerja. "To mi je oljašalo delo, saj se zdaj ukvarjam z eno, ne več z 200 strankami."

Kljub temu da statistika kaže, da je za mikropivovarje na trgu še vedno veliko prostora, lastnik pivovarne Maister Janez Skok (na sliki z ekipo) meni, da se bo morala ponudba 'prečistiti'. "Čeprav je povpraševanja veliko, mislim, da bo balonček kmalu počil. Toliko ponudbe trg dolgoročno ne bo prenesel." Kljub temu da statistika kaže, da je za mikropivovarje na trgu še vedno veliko prostora, lastnik pivovarne Maister Janez Skok (na sliki z ekipo) meni, da se bo morala ponudba 'prečistiti'. "Čeprav je povpraševanja veliko, mislim, da bo balonček kmalu počil. Toliko ponudbe trg dolgoročno ne bo prenesel." Foto: Janez Skok

Je dober recept za piuvo že recept za uspeh?

"Moj fokus je trdo delo in kakovostno pivo, ki ga poskušam spraviti do vsakih vrat," o receptu za uspeh pravi Skok. "Mislim pa, da je pomagala tudi dodelana zgodba in grafična podoba, ki sta mi jo pomagala oblikovati prijatelja. Kamnik je rojstni kraj generala in borca za severno mejo Rudolfa Maistra. Po njem smo poimenovali pivovarno, piva pa se imenujejo po velikih imenih slovenske zgodovine, kot sta matematik Jurij Vega ali vesoljski vizionar Herman Potočnik Noordung," razlaga Skok.

Nenazadnje so mu, pravi, koristile tudi izkušnje iz farmacevtskega laboratorija. "Pivo je živa stvar, če ne paziš, gre hitro kaj narobe. V laboratoriju sem se naučil pomena skrbi za čistočo ter previdnosti," pravi. 

Anže Račič o tem, kako je pivovarna Crazy Duck, po slovensko Nora raca, dobila ime: "Moj vzdevek je Raca, pridevnik pa smo dodali, ker se rad lotevam ekstremnih, malce norih podvigov. Eden takih je kolesarska dirka okoli Slovenije." Anže Račič o tem, kako je pivovarna Crazy Duck, po slovensko Nora raca, dobila ime: "Moj vzdevek je Raca, pridevnik pa smo dodali, ker se rad lotevam ekstremnih, malce norih podvigov. Eden takih je kolesarska dirka okoli Slovenije." Foto: Anže Račič

"Po toliko vloženega denarja poti nazaj ni"

Tudi Anže Račič je z varjenjem piva začel ljubiteljsko, letos pa še z dvema partnerjema stopil na podjetniško pot. V Breznici pri Žireh so odprli pivovarno Crazy Duck, za katero ob redni službi skrbi Račič s še enim kolegom, občasno jima pridejo na pomoč še drugi prijatelji. 

"Lani smo dobili vsa dovoljenja in postavili pivovarno, s proizvodnjo pa smo začeli letos," pravi in dodaja, da so v pivovarno do zdaj vložili okrog 150 tisoč evrov. "Za zdaj smo vse, kar smo zaslužili, vložili nazaj v opremo, saj se vseskozi pojavljajo potrebe po novih naložbah. Po toliko vloženega denarja poti nazaj ni."

Do danes so po besedah sogovornika zvarili okrog 30 tisoč litrov piva (imajo štiri različne izdelke). Glede na to, da so začeli letos, količina ni majhna. Prek distributerja so prodrli v trgovske verige in nekatere gostilne, sami oskrbujejo lokalne gostince.

Račič pravi, da dela ne zmanjka. "Večina si pivovarno predstavlja kot izgleda Unionova pivovarna, kjer je vse avtomatizirano. Tu pa je vsaka steklenica ročno zaprta, nalepka ročno nalepljena." 

Prvi cilj je kakovostno pivo, ki je osnova za obstoj na trgu, drugi, bolj dolgoročni pa, da jim pivovarna omogoči preživetje, torej da se lahko zaposlijo samo tam, še pove sogovornik.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano