Franc Zagožen: Bog jim požegnaj tisto trgovino z orožjem

Štiri tedne pred dnevom državnosti 25. junija dnevno objavljamo izseke intervjujev z osebnostmi, ki so pomembno vplivale na slovensko osamosvojitev. Pogovori so zbrani v knjigi Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica Slovenija in pika!, ki bo pri Cankarjevi založbi izšla 15. junija.

Danes objavljamo dele pogovora z glavnim pobudnikom ustanovitve Slovenske kmečke zveze (SKZ), prve demokratične organizacije po drugi svetovni vojni, danes že pokojnim Francem Zagožnom, ki je bil opravljen leta 2012.

/…/

Ste imeli zaradi vašega udejstvovanja kakšne težave?
Name so začeli pritiskati in mi prisluškovati. Mislim, da sem imel v avtu prisluškovalno napravo. V telefonu je vedno škrtalo, dobival sem čudne tele­fonske klice, verjetno je to počela Udba. Sem rekel, fajn, da slišijo direktno, ne prek drugih. Kaj sem hotel drugega. Razen tega, kakšnih groženj s strani Udbe ni bilo. Ko sem odhajal z ustanovnega zbora Slovenske demokratične zveze, kamor sem šel pozdravit kot predstavnik SKZ-ja, se je na poti domov vame zaganjal policijski avto in me poskušal zriniti na nasprotni pas. Mislim, da so me takrat hoteli prestrašiti.

Kmalu po volitvah mi je Janez Janša povedal, da so našli moj dosje, ki ga je za prejšnje predsedstvo pripravila Udba. Z Bučarjem sva bila označena kot prva sovražnika samoupravnega socialističnega sistema, ker sva se zavzemala za meščanske stranke in večstrankarski sistem. Janšo sem prosil za kopijo, pa mi je kljub obljubi ni nikoli izročil. Še več, kasneje me je Janša zaradi "udba.net" obtoževal, da sem bil tajni sodelavec Udbe. Ko sem poizvedoval v arhivu, so mi povedali, da jim je ta moja številka znana, da označuje nekoga, ki ga je Udba spremljala, zasledovala v povezavi še z nekom. Ta drugi nekdo je bil seveda Bučar, saj sva imela iste številke, le zadnja je bila pri njem 1, pri meni pa 2. Povedali so mi še, da je moj dosje uničen in ne morejo najti ničesar drugega.

Slišal sem tudi govorice, da me bodo po potrebi ubili, ampak jih nisem resno jemal. Kasneje, že po osamosvojitvi, se mi je zaupal tisti, ki naj bi likvidacijo izvedel. Povedal mi je, da je imel izbrano lokacijo v gozdu pri našem rezervoarju za vodo, od koder bi lahko streljal pred naš prag. In da je tudi že vadil. Sem rekel: "Ah, saj ti me ne bi ustrelil!" In je odvrnil: "Če bi mi ukazali, bi te. Ampak mi niso." Žal pa ni hotel ničesar podpisati. Zdaj sem pa jaz sodelavec Udbe?! Bog jim požegnaj tisto trgovino z orožjem.

/…/

Janez Janša, Ivan Oman in Franc Zagožen (z leve proti desni) 12. junija 1991 v slovenski skupščini ob obisku Anteja Markovića in njegovega posebnega svetovalca za ljudsko obrambo admirala Stanislava Broveta (na fotografiji drugi z desne). (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Kateri so po vašem glavni razlogi za razpad Demosa in njegove vlade?
Lojzetu Peterletu so marsikaj očitali, ampak meni se zdi, da je v SDZ-ju vladalo splošno nezadovoljstvo, čeprav je imela izredno močne pozicije v vladi. Na prvih volitvah niso zmagali, kot so pričakovali. Približno en teden po sprejetju Brionske deklaracije je Janša prišel na Demosovo koordinacijo s predlogom, da postane predsednik vlade Bavčar, da gre Bučar na Ustavno sodišče (US), Peterle pa bi postal predsednik parlamenta. Izvršno oblast sta hotela prevzeti Janša in Bavčar. Takrat se spomnim reakcije Bučarja, ki je sedel ob meni: "To je bonapartizem, to je borba za vojni plen!" Kasneje se je govorilo, da je spremembo v izvršni oblasti v Skupščini in v Ustavnem sodišču predlagal Jambrek.

/…/

Zapisali ste, da so se kadri iz ZSMS-ja razporedili po več strankah.
Bavčar in Janša izhajata iz ZSMS-ja. Ko s predlogom za mandatarja nista uspela Voljč in Bavčar, so takoj podprli Drnovška, ki ga je predlagala ZSMS ali takratna Liberalna demokracija. Školč se je umaknil Drnovšku. Janša in Bavčar sta takrat zelo dobro koordinirala delo z LDS-om. Mislim, da so bile za ljudi, ki so izhajali iz ZSMS, moteče tiste stranke in ljudje, ki niso nikoli imeli nič s starimi družbenopolitičnimi organizacijami. To smo bili SLS, SKD in Grosovi Liberalci (Vitomir Gros). Zeleni so se kasneje združili z LDS-om. Odločili so se, da nas je treba izriniti. Obnašali so se, kot da je vse njihovo. Tako so delali tudi z državo!

Ob 20. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze. Z leve Bojan Šrot, takratni predsednik SLS, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman in nekdanji poslanec in predsednik SLS Franc Zagožen. Foto: STA ,

Kako je Jože Pučnik gledal na te stvari?
Pučnik je bil poštenjak, pa ni razumel, kaj se dogaja. Mislim, da je podpiral idejo o zamenjavi. Ko so se odločili zamenjati Peterleta, sem ga nagovarjal h kandidaturi, saj bi v Demosu še dobil podporo. Razmišljal sem, da če že ni možno obdržati Peterleta, ne moremo dopustiti, da bodo oblast prevzeli Liberalni demokrati. Ni hotel nič slišati o tem.

Do razhajanj je prišlo tudi pri vprašanju volilnega sistema.
Pri vprašanju Zakona o volitvah v DZ se je zapletlo. Ni ga bilo mogoče dovolj hitro sprejeti. Nekateri so zahtevali čisti proporcionalni sistem. Janša je zahteval proporcionalni sistem, kjer stranke predlagajo svojih 88 kandi­datov za vso državo – država kot ena volilna enota. Tak sistem imajo menda v Izraelu. Od tega ni odstopal. Drugi so hoteli večinski volilni sistem, dvokrožni večinski volilni sistem, sistem z volilnimi okraji. Kompromisa ni bilo mogoče sprejeti. Trdim, da smo imeli takrat idealen zakon za volitve v DPZ, ki bi ga bilo treba samo prilagoditi, tako da bi volili 88 poslancev. Ta sistem je bil proporcionalen. Poleg liste si lahko še posebej obkrožil posameznega kandidata, tudi z druge liste. Takrat je bilo 11 volilnih enot. Ampak to ni nikogar zanimalo.

"Name so začeli pritiskati in mi prisluškovati. Mislim, da sem imel v avtu prisluškovalno napravo. V telefonu je vedno škrtalo, dobival sem čudne tele­fonske klice, verjetno je to počela Udba." Foto: STA ,

Kasneje so oblikovali volilne enote in volilne okraje. To ne gre skupaj. Običajno so lahko pri večinskem volilnem sistemu samo okraji, drugega ne more biti. Vsa država je lahko razdeljena na več volilnih enot ali na okraje, ne more pa biti na okraje in enote, ker to matematično ne gre več skupaj. Po volitvah je bilo veliko nezadovoljnih, saj so bili izvoljeni ljudje, ki po nobeni logiki ne bi mogli priti v DZ. Ampak nezadovoljni so bili tisti, ki so ta smešni zakon sprejeli.

Pučnikovi Socialdemokrati so bili nezadovoljni z volilnim zakonom že po volitvah leta 1992. Janša je kmalu predstavil predlog večinskega volilnega sistema, čeprav je bil še leto prej absolutno proti in je navijal za izraelski proporcionalni sistem. Računal je s tem, da bili po spremembi sistema samo dve stranki, od katerih bo slej ko prej eno vodil on. V Drnovškovi stranki sta imela komando Bavčar in Gregor Golobič, tu pa jo bo imel Janša. Ti si bodo izmenjaje lastili državo. To bi se dogajalo in to se do neke mere dogaja že zdaj, brez takega volilnega sistema. Boris Pleskovič je leta 2004, ko je Janša dobil volitve, lepo ugotovil, da je to samo druga frakcija ZSMS-ja. Kratko, jedrnato.

Vem, da smo pri poznejših referendumskih aktivnostih glede novega vo­lilnega sistema podpirali proporcionalnega, zagovarjali so ga tudi pri SKD-ju. Tisti zakon o referendumu bi po mojem mnenju Ustavno sodišče (US) moralo razveljaviti, saj so se ljudje naenkrat morali odločati med tremi volilnimi sistemi. Večinski je resda dobil največ glasov, a manj od polovice.

"Marjan [Podobnik - na fotografiji levo] je bil prepričan, da bi LDS, če bi lahko sam imel vlado, vse razprodal in tako uničil državo. Ker to je bil njihov koncept, prodajati tujcem. Vstopu v koalicijo sem še vedno nasprotoval, a sem na koncu privolil v tisto, kar je izglasovala večina," pripoveduje Zagožen. Foto: STA ,

SLS je kot zadnja stranka slovenske pomladi vstopila v eno izmed Drnovškovih vlad šele leta 1996 (Socialdemokratska stranka Slovenije je bila prej v dveh Drnovškovih vladah, SKD pa v eni).
Vstopu v to koalicijo sem nasprotoval oziroma sem vztrajal, da mora biti zraven vsaj še ena pomladna stranka. Prepričan sem bil, da če gremo sami v koalicijo z LDS-om, bomo to drago plačali. Marjan je pa rekel, če ne gremo, bodo ponovno volitve. Najbrž je imel prav, ker koalicije ne bi sestavili. SKD in Slovenska demokratska stranka (SDS) sta se iz pogajanj o njej umaknila. Javnomnenjske raziskave so kazale, da je v tej zmešnjavi, ko že mesec in pol nihče nikakor ni zmogel sestaviti vlade, največ pridobival LDS. Na ponovljenih volitvah bi tako dobil še bistveno več. Marjan [Podobnik] je bil prepričan, da bi LDS, če bi lahko sam imel vlado, vse razprodal in tako uničil državo. Ker to je bil njihov koncept, prodajati tujcem. Vstopu v koalicijo sem še vedno nasprotoval, a sem na koncu privolil v tisto, kar je izglasovala večina.

Koalicija je bila težavna, ampak naše delo ocenjujem za uspešno. Marjan je na podlagi koalicijske pogodbe, ki mu jo je uspelo izpogajati, lahko blokiral večino odločitev, ki za nas niso bile sprejemljive. Kakšno negativno stvar pa smo blokirali tudi v DZ-ju.

/…/

Kakšno je bilo ozadje združevanja [SLS in SKD], ki naj bi imelo več "botrov"?
Po mojem je zadevo pravzaprav pripravil Janša. Še pred združitvijo je predlagal Koalicijo Slovenija, v kateri bi se združili SLS, SDS in SKD. Skupaj bi zahtevali večinski volilni sistem, ki je postal po odločbi Ustavnega sodi­šča spet aktualen. Ne da bi nas kaj vprašal. Mislim, da je on pripravil ljudi tudi na škofiji. Tam sta bila Mirko in Jože Kraševec. To je ta naveza Janša– Štuhec–Kraševec (Janez Janša, Ivan Štuhec, Mirko Kraševec). Tam je bila skupina različnih ljudi, saj niso bili samo cerkveni. Vem, da so bili ugledni profesorji, zdravniki, dobronamerni, ampak noben od njih ni bil politik. Nič se niso razumeli na politiko. Želeli so, da bi se združili pametno, ampak vsega drugega pa niso poznali. Želeli so dati pospešek tej združitvi, pa sami niso vedeli, kaj je prav.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.