Nekdanji NLB-jevec Mesarič: Delali smo napake, a vedno v interesu banke

Črt Mesarič, ki je NKBM vodil od sredine leta 2002 do aprila 2005, je dejal, da je bila ta prodana "za drobiž". Na vprašanje, za koliko bi morala biti prodana, je dogovoril z navedbami: "Ne bom komentiral številke. A če je kupec lahko v enem letu pokril kupnino in je ob tem imel še dobiček, potem nekaj ne 'štima'."

Na zaslišanju je večinoma govoril o svojem delovanju v NLB Montenegrobanki iz Črne gore, ki jo je vodil od marca 2006 do sredine 2011 in v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar. "Naredili smo bistveno večjo luknjo, ker deleža v NLB nismo prodali, tako kot je bilo dogovorjeno, in ker smo NKBM prodali za drobiž. Ob tem, da se nihče ne vpraša, kaj se je zgodilo s poštno banko," je dejal.

"Neka banka v Evropi, ki je bila sočasno s slovenskimi udeležena v bančni luknji, je naredila luknjo v višini skoraj 40 milijard evrov, a so ji regulatorji dovolili, da je pet, šest let poslovala naprej. Kaj pa pri nas? V tistem času so postavljali prihod trojke in oblast je pristala na marsikaj," je pojasnil, zakaj meni, da je velikost bančne luknje v Sloveniji precenjena.

Preberite še:

Rop, ki razkriva sporne črnogorske posle NLB

Črt Mesarič v preiskavi črnogorske policije

Tožilci obupali nad kontroverznim cenilcem

NLB je velik delež luknje skopala na Balkanu, tudi v črnogorski enoti, ki jo je več let vodil Črt Mesarič. Foto: Matej Leskovšek

Uspešen "v danih razmerah"

Svoje delo v Črni gori je "v danih razmerah" ocenil kot uspešno. Ni pa mogel odgovarjati na nekatera konkretna vprašanja, saj sta, kot je dejal, on in banka v kazenskem postopku. Po pisanju medijev preiskujejo zlorabo položaja pri poslih s podjetjem Melagonija-Primorka, ki ga je financirala tudi NLB.

Mesarič je Montenegrobanko vodil v času nepremičninskega razcveta. V Črni gori je po njegovih besedah po osamosvojitvi nastala srečna zgodba, saj so zemljišča, ki niso bila vredna nič, postala pomembna za gradnjo. Obrat je pomenil, da so ljudje, ki so zemljo prodali, kupovali stanovanja v Podgorici in Beogradu. Tam so gradila podjetja, ki so bila sposobna to delati, in mi smo tako kot druge banke financirali projekte, je povzel.

"Zagotovo smo sprejeli kakšno napačno odločitev, a vedno v interesu banke in komitentov," je poudaril. Tako je šlo tudi v zgodbah podaljševanja posojil, pri čemer so "iskali vse možne rešitve". Po njegovem mnenju to, da je bilo treba podaljšati dve tretjini posojil, ni dober podatek, a obvladljiv.

Ni bilo uslug

Glede poslov podjetja MCC Engineeringa, danes v stečaju, v lasti poslovneža Predraga Božovića je med drugim povedal, da pri podaljševanju posojil ni šlo "za nikakršne usluge", da je stanovanje v stavbi, ki jo je gradilo to podjetje, plačal ter da pri tem poslu niso dajali obvodnih posojil, temveč posojila družbam, ki so v projektih sodelovale.

Po njegovem mnenju je za to, da je ob stavbi, v kateri je imela banka sedež, danes nedokončan skelet, kriva tudi odločitev vodstva banke po njegovem odhodu. "Zanimivo, kako spremenjena sestava vodstva ali politike vpliva na nekatere zadeve," je dejal in pojasnil, da bi morali tisto dograditi, ker bi tam imela prostore nemška ambasada: "Poslovno je pametno, da se to konča, a iz meni neznanih razlogov se to ni zgodilo."