evropske volitve
Četrtek, 16. 5. 2019, 10.52
1 teden, 5 dni
Digitalni davek
Evropske volitve: le NSi in DOM proti digitalnemu davku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,16
5
Skoraj vse slovenske stranke in liste, ki bodo nastopile na evropskih volitvah 26. maja, podpirajo obdavčitev tehnoloških velikanov.
Od strank, ki nastopajo na evropskih volitvah, samo NSi in Domovinska liga (DOM) izrecno ne podpirata obdavčitve velikih tehnoloških podjetij. V NSi pravijo, da je težava višanja davkov v tem, da podjetja davke prenesejo na kupce, v DOM pa pravijo, da so proti "posebnim, demagoško motiviranim davkom".
Evropska komisija (EK) je lani predlagala obdavčitev velikih tehnoloških podjetij, kot so Facebook, Google, Uber, Twitter in Airbnb. Digitalnim podjetjem, ki veliko denarja zaslužijo na trgu EU, očitajo, da se izogibajo pravični obdavčitvi, saj dobiček prijavljajo v članicah z nizkimi davki (na primer na Irskem in v Luksemburgu).
Evropska komisija meni, da je treba prihodek obdavčiti tam, kjer je nastal. Kot poudarjajo v EK, povprečna efektivna davčna stopnja obdavčitve digitalnih podjetij v EU znaša 9,5 odstotka, povprečna davčna stopnja tradicionalnih podjetij pa 23,3 odstotka.
Najmanj pet milijard na leto
Komisija je predlagala, da se podjetja z globalnim letnim prihodkom nad 750 milijoni evrov in z letnim prihodkom v EU nad 50 milijoni evrov obdavči s triodstotnim davkom. Po ocenah bi tako lahko zbrali najmanj pet milijard evrov na leto. To bi bil le začasen davek, dokler se EU ne poenoti o dolgoročni rešitvi.
Avstrija s petodstotnim davkom
Predlog Evropske komisije ni bil sprejet, zato se je več držav ureditve tega vprašanja lotilo samih. Naša severna soseda Avstrija namerava tehnološke velikane od leta 2020 naprej obdavčiti s petodstotnim davkom, od česar si obeta 200 milijonov evrov na leto. Vlada je zakon že sprejela, potrditi ga mora še parlament.
V Sloveniji je obdavčitev tehnoloških velikanov nedavno predlagala stranka Levica. Prav danes je odbor DZ za finance vladi na podlagi predloga Levice predlagal, naj do aprila 2020 v obravnavo DZ posreduje predlog zakona, po katerem se bo v Sloveniji s septembrom 2020 uveljavil davek na digitalne storitve.
Le NSi in DOM proti obdavčitvi
Slovenske stranke in liste, ki nastopajo na evropskih volitvah, v veliki večini podpirajo uvedbo davka. Obdavčitvi izrecno nasprotujeta samo NSi in Domovinska liga, v največji vladni stranki LMŠ jasnega odgovora niso podali. Menijo, da se bo EU morala na tem področju poenotiti o konceptu pravične obdavčitve.
Vsi preostali obdavčitev podpirajo, pri tem dodajamo, da nam iz stranke Zeleni Slovenije odgovorov niso poslali.
| SMC | DA (nekatere poslovne modele) |
| ZSi | DA |
| Zeleni | niso odgovorili |
| DD | DA |
| SNS | DA |
| Lista Povežimo se | DA |
| LMŠ | EU naj se poenoti |
| NSi | PROTI dodatni obdavčitvi |
| SDS/SLS | DA |
| DOM | PROTI |
| SD | DA |
| Levica | DA |
| DeSUS | DA |
| SAB | DA |
Spodaj preberite, kako so stranke in liste odgovarjale na vprašanje, ali bi podprli obdavčitev tehnoloških velikanov (Facebook, Google, Airbnb..) in, če bi jo, s kakšno davčno stopnjo.
To je globalno vprašanje. Gre za izziv nove industrije, ki je večplasten. Ena od težav je, kako ugotoviti vir prihodka. Druga težava pa je moč teh velikanskih podjetij. Na primer Apple samo v gotovini razpolaga z 200 milijardami ameriških dolarjev. Dogaja se, da se uprave teh podjetji individualno izpogajajo za davčne olajšave v posameznih državah. Evropska unija se bo morala na tem področju poenotiti o konceptu pravične obdavčitve.
V Domovinski ligi menimo, da je enakost pred zakonom ključna sestavine pravne države. To velja tudi za enako obravnavo podjetij na davčnem področju. Treba je vzpostaviti poslovno okolje, ki ne diskriminira. Smo za čim širšo opredelitev davčne osnove in čim nižjo davčno stopnjo. Težava tehnoloških velikanov ni primarno v davčni politiki, ampak regulaciji tako imenovanih mrežnih eksternalij, povezanih z urejanjem temeljnih svoboščin, kot je svoboda govora. Skratka, smo proti posebnim, demagoško motiviranim davkom, kot je tako imenovani digitalni davek."
V NSi smo mnenja, da morajo spletna podjetja plačevati enake davke kot vsaka druga. Ne višjih, ker to ubija razvoj, in ne nižjih, ker jim to daje nelojalno konkurenco pred drugimi podjetji. Težava višanja davkov je v tem, da podjetja te davke prenesejo na kupce. Za končnega uporabnika to torej pomeni dražje storitve ali celo plačljivost namesto brezplačnosti storitve. Več plačljivih vsebin na internetu pa pomeni, da internet ni več orodje za ustvarjanje enakosti med ljudmi. Zaradi vsega napisanega smo proti omenjenemu digitalnemu davku.
Vsekakor. Trenutni individualni in pred javnostjo skriti dogovori posameznih držav z vodstvi mulninacionalk, ki praktično ne plačujejo davkov, škodijo vsem. EU mora uvesti davek na storitve tehnoloških velikanov, ki mora biti enak v vseh državah članicah ob doslednem spoštovanju načela, da mora biti davek plačan državi, na ozemlju katere je bila storitev opravljena. Edino tako bomo ustavili prakso davčnega dumpinga, skritih dogovorov ter prenašanja prihodkov, dobičkov in plačil davka v davčne oaze.
Po mnenju Socialnih demokratov mora davčna politika in politika preprečevanja izogibanju plačevanja davkov, pranja denarja in korupcije postati skupna in poenotena politika na ravni EU. Socialni demokrati obdavčitev tehnoloških velikanov podpiramo, najmanj s stopnjo, kot velja v sosednji Avstriji, pri čemer je naša osnovna zahteva enotna obdavčitev, brez odpustkov, na območju, kjer je bil ustvarjen promet. Trenutno namreč spletni velikani sami izberejo, kje bodo plačevali davke, zato plačujejo izjemno nizke na Nizozemskem in Irskem ter v Luksemburgu.
Bi podprli, o višini davčne stopnje pa bi se posvetovali s strokovnjaki.
Obdavčitev bi podprli. Bomo pa obdavčitev spletnih velikanov lahko uvedli samo, če bomo države Evropske unije ostale skupaj – zato v SAB poudarjamo, da je nujno, da na teh volitvah premagamo skrajne desničarje, kot so Orban, Salvini in Marine Le Pen, ki hočejo Evropsko unijo uničiti. Nobena država se z izzivi, ki so pred nami, ne more uspešno soočiti sama. Zato je treba ohraniti ugodnosti, ki nam jih je dalo povezovanje držav v EU, in na doseženi blaginji graditi naprej. Rešitev pa bo morala biti ugodna tudi za Slovenijo. Smo enakopraven partner v EU in mora biti naše stališče enakovredno stališčem Nemčije in Francije. Zato je na teh volitvah ključno tudi, da izberemo predstavnike, ki bodo v Evropskem parlamentu delali za interese Slovenije, ne pa za lastne interese, kot je obramba Orbana in Tajanija. In naša glavna kandidatka je zagotovilo, da bomo v EU imeli izkušeno in spoštovano predstavnico, ki se bo uspešno borila za oboje: za ohranitev EU in za večji vpliv Slovenije v Uniji.
V strankah SDS+SLS načeloma ne podpiramo nobenih novih davkov, saj praviloma vsako povišanje davkov v končnem izračunu plačajo potrošniki. Zavzemamo pa se za pravično obdavčitev nekaterih digitalnih velikanov, saj mnogi izmed njih plačujejo le en odstotek davka. To je nepravično do SME-jev v EU, ki pa v povprečju plačajo 26 odstotkov davka na dobiček. Ker so ti spletni velikani v večini ameriška podjetja, nepravična obdavčitev ruši zaupanje naših državljanov v EU in njeno sposobnost za varovanje pravic v globalnem svetu. Naša politična skupina ELS si prizadeva za to, da je davek plačan tam, kjer ekonomska dejavnost nastane. Kljub temu, da digitalna tehnologija ni vezana na eno državo članico, to še ne pomeni, da se lahko ta velika podjetja odločajo, kje bodo plačevala davke od dejavnosti.
V poslanski skupini Levice smo prav ta teden predlagali, naj se Slovenija pridruži skupini držav (Avstrija, Francija, Nemčija in druge), ki so napovedale, da bodo ta davek uvedle. Evropska komisija je v predlogu davka na digitalne storitve, ki je bil na EU ravni zavrnjen zaradi nasprotovanja nekaterih držav, predlagala triodstotno obdavčitev podjetij, ki letno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, od tega vsaj 50 milijonov v EU. V Levici smo za ostrejšo ureditev, predvsem bi znižali prag, saj bi predlog EK zajel le okrog 120 podjetij na svetu.
Podpiramo obdavčitev digitalnih multinacionalk z ustrezno visokim davkom po zgledu Francije in Avstrije, saj sedanji davčni aranžmaji, kot jim jih omogočajo nekatere države članice (na primer Luksemburg) pomenijo nelojalno drugim podjetjem.
Zavzemamo se za pravično in učinkovito davčno okolje. Podpiramo obdavčitev nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije, pri tem pa si želimo celovitega pristopa, ki bo usklajen na ravni EU, saj gre za enoten trg držav članic. To bi lahko pripomoglo tudi k dogovoru na ravni OECD in G20, kjer mora EU nastopati enotno. K odločanju o tem vprašanju bodo pomembno pripomogle tudi izkušnje posameznih držav, ki so tak davek že uvedle.
Da, ta podjetja ustvarjajo dobičke predvsem z oglaševanjem in prav je, da plačajo davek tako kot vsako drugo podjetje, ki plačuje davek na storitve in dobiček. O stopnji obdavčitve bi bilo smiselno, da se evropske države dogovorijo in sprejmejo enak odstotek.
Podpiram obdavčitev. Prihodki tehnoloških podjetij morajo biti obdavčeni tam, kjer nastanejo. Stopnja obdavčitve bi morala biti v domeni posamezne države, moje mnenje pa je, da bi morala biti v Sloveniji najmanj taka, kot je na knjigo, ki ima pri nas – kljub nesporni vrednosti ter vlogi za opismenjevanje in kulturno identiteto naroda – eno najvišjih davčnih stopenj v Evropi. (Odgovarjal je nosilec liste Igor Šoltes.)
5