Sobota, 21. 8. 2021, 12.20
2 leti, 8 mesecev
Evropa in Slovenija bosta obeležili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,48
23
Josip Stalin in Adolf Hitler veljata za simbola totalitarizma 20. stoletja.
V Sloveniji in Evropi bomo v ponedeljek obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
"Za veliko ljudi je ta usodni dan zaznamoval začetek cikla nacistične in sovjetske okupacije in nasilja. Na ta dan se spomnimo tistih, ki so postali žrtve totalitarnih režimov v Evropi, in tistih, ki so se borili proti tem režimom. Priznavamo trpljenje vseh žrtev in njihovih svojcev, kot tudi trajne posledice, ki so jih te travmatične izkušnje pustile na prihodnjih generacijah Evropejcev," sta v skupni izjavi sporočila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Pozvala sta k sodelovanju pri tem, da nas bo skupna preteklost okrepila, ne pa razdvojila, ter poudarila, da svoboda ni samoumevna. "Je nekaj, za kar se moramo boriti vsak dan znova. To je v srcu evropskega ideala. Skupaj z vladavino prava in demokracijo je ta svoboda temelj evropskih dogovorov, ki smo jih vsi podpisali. Še naprej moramo stati združeni v teh temeljnih evropskih idealih," sta dodala.
Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil tedaj podpisan omenjeni pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva.
Pakt je med drugim predvidel delitev Poljske med obe podpisnici, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. In izbruhnila je druga svetovna vojna.
Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.
V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne življenje izgubilo 99.911 ljudi.
Kot vsako leto se bodo po Evropi in v Sloveniji v teh dneh poklonili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Državni svet, zunanje ministrstvo in Študijski center za narodno spravo v sodelovanju s platformo evropskega spomina bodo v ponedeljek organizirali mednarodno konferenco ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Z njo želijo podati zlasti pravno-zgodovinski premislek o tem, kaj je bilo do sedaj že storjeno na področju sprave, poprave krivic in kaznovanja krivcev, odgovornih za teptanje človekovih pravic, so sporočili iz državnega sveta.
V Ljubljani Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je danes dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.
23