Erjavec o rebalansu

Glede vprašanja o rebalansu proračuna pa je minister dejal, da ta ne bo vplival na sredstva, ki so namenjena za zaščito in reševanje. Erjavec: Rebalans ne bo vplival na sredstva za zaščito in reševanje Poslanec LDS Mitja Slavinec je na ministra naslovil vprašanje, če bo rebalans proračuna, kjer se predvideva 31 milijonov evrov pridobiti iz obrambnega proračuna, kaj vplival na namenjanje sredstev za potrebe zaščite in reševanj. Kot je dejal, opaža, da je stopnja ogroženosti Slovenije na tem področju bistveno višja kot pa tuje agresije. Ob tem je minister za obrambo Karl Erjavec pojasnil, da rebalans proračuna ne bi vplival na sredstva, ki so predvidena za to področje. "Sredstva tam ostanejo, tako kot so bila sprejeta v državnem zboru," je pojasnil minister. Pri poimenovanju bodo sodelovali le starješi dijaki Glede problema poimenovanja lahkih oklepnih vozil Patria je predsednik odbora za obrambo Anton Anderlič ministra vprašal, kako mislijo s to akcijo nadaljevati. Ministrstvo je namreč za iskanje imena predlagalo natečaj, na katerem bi sodelovali osnovnošolci in srednješolci, kar je sprožilo nekatere javne polemike. Minister je pojasnil, da bodo z akcijo nadaljevali, a bodo na njej sodelovali le četrti letniki srednjih šol, kjer so učenci že polnoletni in tako ne bo težav.

Je s puškami vse v redu?

Nadalje je Anderliča zanimalo, ali je vprašanje nabave novih avtomatskih pušk za potrebe slovenske vojske in bajonetov že sanirana. Po tem ko je SV namreč kupila puške in bajonete, so se pojavile določene tehnične napake. Anderliča je zato zanimalo, ali so tehnične napake rešili in ali bo SV to kaj dodatno stalo. Na vprašanje je pojasnil načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman, ki je dejal, da se cena ne bo spremenila, saj so puške še v garanciji. V podjetju, ki je puške izdelalo, pa so napravili dodatna testiranja. Po testiranjih so, kot pojasnjuje načelnik generalštaba, ugotovili, da je s puškami vse v redu. Končno poročilo pa nameravajo izdelati v kratkem, saj sedaj čakajo le še na statistične podatke.

Odbor za obrambo se je seznanil tudi z informacijo o predsedovanju Svetu EU na obrambnem področju. Kot je pojasnil Erjavec, je slovenski šestmesečni program nadaljevanje 18-mesečnega programa, ki ga je začela Nemčija, nadaljevala pa Portugalska. Vodenje obrambne politike namreč ni ciklično, temveč je nek kontinuiran proces, je še pojasnil minister Erjavec. Podlaga tega vodenja je večletni strateški program Evropske unije. Osnovno vodilo slovenskega predsedovanja bo tako v nadaljnji krepitvi zmogljivosti EU in nadaljevanje z vojaškimi in civilnimi operacijami, ki jih izvaja EU.

Skrbi zaradi situacije v Keniji

Nadaljevali bodo z operacijami, ki jih izvaja EU v BiH, Libanonu, Kongu, Sudanu in Somaliji. Kot je poudaril minister, jih zlasti skrbi še situacija v Keniji. Odpira pa se tudi nova operacija v Čadu in Srednjeafriški republiki. Na Balkanu bo ključno vprašanje ureditev statusa Kosova, ki se bo po Erjavčevih besedah "očitno razrešilo v času našega predsedovanja". Nadalje potekajo tudi obrambne in policijske reforme v BiH.

Odbor za obrambo se je v četrti točki seznanil tudi s sklepom vlade o sodelovanju SV v mirovnih operacijah v Čadu in Srednjeafriški republiki. V zvezi s tem je minister pojasnil, da je EU pooblaščena, da v ti dve državi za eno leto, do prihoda mirovnih sil OZN, pošlje svoje sile. V okviru aktivnosti na tem področju je Slovenija organizirala naborno konferenco. Na tem področju je humanitarna kriza, saj je 250.000 beguncev iz Darfurja, razseljenih pa je še 150.000 ljudi.

"Slovenija zaenkrat še nima dovolj zmogljivosti"

Glede na to, da je SV aktivna že na drugih področjih, so na ministrstvu sprejeli odločitev, da na to področje pošljejo enega častnika in 15 vojakov. "Želje EU so bile večje, tudi po tehnični opremi, vendar Slovenija zaenkrat še nima dovolj zmogljivosti," je pojasnil Erjavec. Na vprašanje Anderliča, zakaj na to področje ne pošljemo mobilne vojaške bolnice Role 2 ali helikopterjev, kakšna druga država pa bi prispevala ekipo, je Gutman odgovoril, da helikopterji in tudi Role 2 še nista opremljeni za delovanje na afriškem področju. Minister pa je dodal, da četudi bi poslali tehniko, bi morali zraven poslati tudi svojo ekipo, kar bi za bolnišnico Role 2 znašalo 80 ljudi.

V obravnavi predloga sporazuma Slovenije s Srbijo na obrambnem področju pa je Anderlič dejal, da odbor pobudo podpira. Erjavec je pobudi pojasnil z dejstvom, da bi sporazum pospešil sodelovanje Srbije tudi pri pristopnih pogajanjih k zvezi Nato in k lažjemu nadaljnjemu sodelovanju. Kot je še pojasnil, ima Srbija z nekaterimi članicami EU že sklenjene takšne sporazume in ker Slovenija aktivno sodeluje z jugovzhodnimi državami, bi bil tak sporazum dobrodošel.