Sreda, 23. 10. 2019, 11.41
4 leta, 6 mesecev
Ekskluzivno objavili posnetke čarovnije, ki jo zmorejo človeške ribice #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
3
V Postojnski jami so po poldrugem letu opazovanja prvič objavili posnetke regeneracije poškodovane noge pri mladi človeški ribici. Enaindvajset mladičev človeških ribic, ki so se v Postojnski jami izlegli pred tremi leti, si bodo obiskovalci že kmalu lahko ogledali v živo.
Novica o rojstvu 22 mladičev človeških ribic v Postojnski jami, ki se jih je v javnosti prijelo ime zmajčki, je pred tremi leti obkrožila svet. O dogodku so poročali največji svetovni mediji, ljudje po vsem svetu pa so se spraševali, ali mladi zmajčki res živijo. Možnost, da bi se iz 64 jajčec izlegla in preživela kakšna ličinka, je bila sprva minimalna. Po navedbah znanstvenikov naj bi v naravi od več sto jajčec, kolikor jih predvidoma odloži samička v času življenja, odraslost dosegla samo dva zarodka.
21 mladičev bo kmalu na ogled javnosti
Vendar pa so se v Postojnski jami povezali z vrhunskimi strokovnjaki ter s skupnimi močmi dosegli, da je bil rezultat močnejši od znanstvenih napovedi. Mladiči so se izlegli iz več kot tretjine jajčec, na koncu se je izleglo kar 22 ličink. Posebej za mladiče so v Postojnski jami razvili podzemni laboratorij, kjer so v skrbno nadzorovanih razmerah usmerjali in spremljali njihov razvoj.
21 mladičev bo kmalu na ogled javnosti. Video: Planet.
Ena napaka bi lahko pomenila izgubo vseh dragocenih mladičev. Kmalu po izleganju je poginila prva ličinka, vendar pa je preostalih 21 mladičev preživelo. V Postojnski jami poudarjajo, da so mladiči zdravi in da so prave replike odraslih človeških ribic. Kmalu bodo tudi mladiči prvič na ogled javnosti, vendar pod strogo določenimi pogoji.
Dragoceni posnetki regeneracije noge človeške ribice
Dogajanje v akvarijih je bilo v zadnjih dveh letih po njihovih besedah zelo razburljivo, saj so mladički z odraščanjem začeli meriti moči. Potem ko je eden od mladičev v spopadu utrpel grde poškodbe zadnje okončine, so poškodovanca takoj ločili in ga oskrbeli. Ko so strokovnjaki razmišljali o amputaciji noge, je poškodovani del odpadel. Mladiču, ki so ga poimenovali Viktor, je nato v letu in pol zrasla nova noga.
Regeneracija proteusove noge. Video: Postojnska jama.
Vse faze regeneracije poškodovane noge so v Postojnski jami skrbno spremljali, zato so javnosti danes prvič posredovali posnetke regeneracije proteusove noge. V zgornjem posnetku si lahko ogledate, kako je Viktor poškodovano nogico preprosto nadomestil z novo. Nova desna noga je po letu in pol popolnoma enakovredna levi, Viktor pa se že lepo opira nanjo in se sprehaja po svojem akvariju.
"Čarovnija, ki je ljudje ne zmoremo"
Nova desna noga je po letu in pol popolnoma enakovredna levi, Viktor pa se že lepo opira nanjo in se sprehaja po svojem akvariju.
"Čeprav je iz starejše literature poznano, da lahko človeška ribica regenerira okončine in tudi plavutno gubo repa, je kontinuirano spremljanje in fotografiranje regeneracije okončine juvenila omogočilo, da smo opisali morfologijo in časovni potek regeneracije, kar do zdaj še ni bilo narejeno. Gre torej za enega prvih kronoloških opisov tega izjemnega procesa pri tej skrivnostni prebivalki podzemnih voda dinarskega krasa," pojasnjuje Lilijana Bizjak Mali z ljubljanske biotehniške fakultete.
Njen kolega, ameriški biolog Stanley Sessions, postopek regeneracije slikovito opisuje kot "čarovnijo, ki je ljudje ne zmoremo". To čarovnijo v veliki meri ustvarjajo matične celice. "Človeške ribice lahko zelo preprosto aktivirajo svoje matične celice, dognanja, povezana s tem, pa so lahko zelo pomembna za medicino," še razlaga Sessions.
V laboratoriju Postojnske jame se znanstveniki skupaj z mladički pripravljajo na pomembne korake, in sicer selitve mladičev. Dva zmajčka so že preselili v večji akvarij, postopoma pa bodo začeli selitve vseh mladičev. "Želimo si, da bi nekatere od njih kmalu lahko predstavili tudi širši javnosti in da bi lahko vsak obiskal te neverjetne živali ter slišal posebne zgodbe iz našega edinstvenega podzemnega laboratorija," poudarja Katja Dolenc Batagelj, ki od začetka vodi ekipo laboratorija.
3