''Edvard Peperko je dal največ, kar lahko – svoje življenje''

Slavnostni govornik na slovesnosti, načelnik generalštaba Dobran Božič, je ob priložnosti povedal, da je današnji dan skupaj s še nekaterimi čakal dolgo časa. Poudaril je, da želijo v slovenski vojski dokazati, da skrbijo za tradicijo in vrednote ter ohranjajo spomin na ključne trenutke v preteklosti. Zatrdil je, da so pripadnice in pripadniki slovenske vojske vedno služili domovini, ki je njihova najvišja vrednota, in da je domoljubje prva stvar, za katero živijo. Ženi Edvarda Peperka in njegovi hčerki se je Dobran Božič zahvalil za vse, kar sta prestali, in dodal, da je Peperko izgubil življenje, ko je varoval soborce, in ko je dosegal cilje, ki so si jih želeli. Poudaril je še, da s poimenovanjem po Peperku zagotavljajo, da njegova smrt ni bila zaman. Humar: Vse borce, ki so padli za domovino, je treba spoštovati Poveljnik vojašnice brigadir David Humar je v izjavi za medije glede preimenovanja vojašnice dejal, da mora vojska spoštovati vse legalno sprejete odločitve. To odločitev, kot pravi Humar, sprejemajo kot legalno, ob tem pa se moramo po njegovem zavedati, da bil Edvard Peperko pripadnik TO-j in da je kot borec tudi padel za domovino. »Vse borce, ki so padli za domovino, tako v osamosvoijitvi kot za svobodo domovine, je potrebno spoštovati,« je pojasnil. O preimenovanju vojašnice je še dejal: »Ko je odločitev legalna, vojak ne vidi nobene težave. Seveda so odločitve, ki lahko imajo sporno legitimno sporočilo, vendar je pri tem zelo tanka linija. V tem slučaju je človek, po katerem je minister poimenoval vojašnico, nesporna osebnost iz vojne za osamosvojitev in mislim, da nihče, ki ve, kaj smo z osamosvojitveno vojno dosegli,ne vidi spornosti v imenu, s katerim je bila poimenovana.« VSO: Preimenovanje se po nepotrebnem politizira Še pred začetkom slovesnosti so v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve odločitev ministra za obrambo Aleša Hojsa, da vojašnice Slovenske vojske (SV) poimenuje po padlih v osamosvojitveni vojni 1991, označili kot legitimno odločitev ministra, ki se jo po nepotrebnem politizira. "Javne izjave nekaterih društev in posameznih političnih strank niso utemeljene, predvsem pa ne kažejo dolžnega spoštovanja do tistih, ki so med slovensko osamosvojitvijo izgubili svoja življenja," so še zapisali v sporočilu za javnost. Vodja poslanske skupine opozicijske SD Janko Veber je nasprotno ob preimenovanju dosedanje Vojašnice Franc Rozman-Stane ocenil, da gre za "samovoljo" ministra, saj tej odločitvi nasprotuje velika politična večina, Hojs pa da je ignoriral tudi sklepe odbora DZ za obrambo. Butara: Gre za navadno farizejstvo V javnost je prišlo tudi pismo upokojenega polkovnika Slovenske vojske (SV), nekdanjega poveljnika TO Dolenjske Janeza Butare brigadirju Davidu Humarju. Bivši poveljnik vojašnice in poveljnik 1. brigade zdajšnjemu poveljniku v pismu piše, zakaj se ne bo udeležil slovesnosti. Trenutni politični oblasti očita, da pokojne pripadnike Teritorialne obrambe (TO), ki so dali svoja življenja za samostojno Slovenijo, zlorablja za svoje politične cilje. Po njegovem gre za "navadno farizejstvo, saj država Slovenija ni dostojno poskrbela za ranjene in svojce padlih v osamosvojitveni vojni". Tudi na slovenosti se je sicer zbralo nekaj oseb, ki so nasprotovanje preimenovanju izrazle z rdečo zvezdo ma majicah. Opozicija kritizirala Hojsa Obrambni minister Aleš Hojs je junija podpisal odredbo o poimenovanju oziroma preimenovanju sedmih vojašnic Slovenske vojske. Med njimi je bila tudi Vojašnica Franca Rozmana Staneta, ki se po novem imenuje Vojašnica Edvarda Peperka. Ime je dobila po pripadniku Teritorialne obrambe Edvardu Peperku, ki je bil eden od ubitih v osamosvojitveni vojni leta 1991. Minister je bil zaradi preimenovanja deležen ostrih kritik, predvsem iz vrst opozicijskih strank SD in PS. Očitali so mu odpiranje ideoloških tem in poskus NOB-ja. Na zahtevo poslanske skupine Socialnih demokratov je bila sklicana tudi nujna seja odbora DZ-ja za obrambo, na kateri je odbor Hojsa pozval, naj razveljavi preimenovanje vojašnice Franca Rozmana Staneta. Poleg opozicijskih članov odbora so takšen sklep podprli tudi v koalicijskih strankah DL, SLS in DeSUS, nasprotovali pa so v SDS-u in NSi-ju, kjer pravijo, da je čas, da se vojašnice poimenujejo po osebah, ki so padle v bojih za samostojno Slovenijo.

A Hojs je pri svoji odločitvi ostal neomajan. Zanikal je odpiranje ideoloških tem in poudaril, da ima Franc Rozman Stane kar nekaj pomembnih obeležij, zato, kot pravi, ni bil namen, da bi kakor koli zmanjševal njegov pomen v drugi svetovni vojni. Pojasnil je še, da smo bili Slovenci v času osamosvojitve najbolj enotni, zato je spomin na tiste, ki so v tej enotnosti dali življenje za Slovenijo, ena najbolj povezovalnih tem.

Novo ime tudi za šest drugih vojašnic

Poleg omenjene se je Hojs odločil za preimenovanje oz. poimenovanje še šestih drugih vojašnic. Kranjska vojašnica se tako po novem imenuje Vojašnica Petra Petriča, po pripadniku Teritorialne obrambe (TO), ki je umrl med obleganjem letališča Brnik. Vojašnica Novo mesto je dobila ime po Francu Uršiču, pripadniku TO-ja, ki je umrl med letalskim napadom na položaje TO-ja na Medvedjeku. Vojašnica Slovenska Bistrica pa bo postala Vojašnica Vincenca Repnika. Repnik je bil prav tako pripadnik TO-ja, ki je padel v oboroženem spopadu s pripadniki JLA na barikadi v Dravogradu.

Vojašnica Cerklje ob Krki je dobila ime po prvem padlem pripadniku Teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno Jerneju Molanu. Vojašnica Pivka je postala Vojašnica Stanislava Požarja, ki je kot zaposleni v vojašnici v Pivki iz tankov JLA odstranil udarne igle in jih tako onesposobil, kasneje pa ga je ubil pripadnik JLA, vojašnica Šentvid pa je dobila ime Vojašnica Slovenske Teritorialne obrambe.

Slovesnosti ob preimenovanju vojašnic bodo potekale tudi naslednji teden.