Ponedeljek, 18. 2. 2019, 20.54
2 meseca, 3 tedne
E-oskrba: "Potem ko je žena drugič padla, sem bil doma v petih minutah" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,47
1
V Sloveniji na leto vsaj enkrat pade tretjina starejših od 65 let. Okoli 24 tisoč jih potrebuje pomoč, več kot 500 pa jih umre, ker predolgo čakajo na pomoč. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko nepotrebnih smrti in stroškov zdravljenja bi lahko preprečili, če bi bila oskrba na domu brezplačno dostopna vsem, ki jo potrebujejo. V Veliki Britaniji oskrbo na domu na primer predpiše osebni zdravnik, medtem ko jo na Nizozemskem načrtujejo za vse.
Ste že slišali za e-oskrbo? Gre za Telekomov pripomoček, ki vam je na voljo 24 ur na dan. Namesto vas pokliče na pomoč, če na primer padete ali vam nenadoma postane slabo. E-oskrba je namenjena predvsem starejšim, invalidom in bolnikom. Uporabnikom omogoča več samostojnosti, hkrati pa lahko tudi dlje časa ostanejo v domačem okolju, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
"Potem ko je drugič padla, sem bil doma v petih minutah"
Uporabnik e-oskrbe Črtomir Urbašek iz Velenja se je za elektronsko oskrbo odločil pred dvema letoma. Zadovoljstva danes ne skriva. "Zgodilo se je, da je žena padla in si zlomila kolk v stanovanju, potem pa je trajalo eno uro, da se je priplazila do telefona. Po tem, ko je drugič padla, pa sem bil doma v petih minutah," je pojasnil Urbašek, ki ga je sistem o ženinem padcu obvestil takoj. "Prva povezava gre na moj telefon, potem sinu in svakinji, na koncu pa v klicni center," je pojasnil Urbašek.
"Zgodilo se je, da je žena padla in si zlomila kolk v stanovanju, potem pa je trajalo eno uro, da se je priplazila do telefona. Potem, ko je drugič padla, pa sem bil doma v petih minutah," pojasnjuje uporabnik e-oskrbe Črtomir Urbašek.
Uporabnik e-oskrbe na pomoč lahko pokliče s pritiskom na gumb na obesku ali na varovani enoti. Če do naprave ne more, se ta nato sproži sama. "Če nosimo takšen detektor padca in pademo, se sproži izredni alarm, ki nas poveže z asistenčnim centrom, v katerem je usposobljeno medicinsko osebje," je pojasnil vodja eZdravja in eOskrbe v Telekomu Slovenije Peter Pustatičnik. Če oseba potrebuje nujno urgentno pomoč ali pa če gre samo za slabost, potem sistem pokliče katerega od sorodnikov.
Večina starejših ne umre od padca, ampak zato, ker predolgo čaka na pomoč
Storitev z dovoljenjem ministrstva za delo ponuja Telekom Slovenije. Za dobrih 24 evrov na mesec za osnovni paket in slabih 37 evrov za dražjega. E-oskrbo je naročilo že skoraj 500 ljudi. "V Sloveniji zaradi padcev na letni ravni umre več kot 500 ljudi. Večina od teh ljudi ne umre od padca, ampak zato, ker predolgo čakajo na pomoč," je dejal Pustatičnik.
Da pri nas odkrijejo, da je nekdo doma padel, v povprečju traja približno 18 ur. Z digitalno tehnologijo lahko starostnikom omogočimo varno bivanje na domu, daljšo samostojnost in hitro odkrivanje padcev. "Podatki iz EU kažejo, da povprečen strošek zdravljenja posledic padca znaša okoli 9.300 evrov. Če to pomnožite s 24 tisoč padci, pridemo na vrednost okoli 200 milijonov evrov," je pojasnila pomočnica strokovne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za kakovost Dominika Oroszy.
Večina starostnikov po takšni poškodbi ni več sposobna živeti samostojno
Posledice padcev so običajno zelo hude, rehabilitacija pa dolga. "Večina oziroma približno 48 odstotkov omenjenih starostnikov po taki poškodbi ni več sposobna živeti samostojno, kar pomeni prezgodnji odhod v domsko oskrbo in spet breme socialnega sistema," je dejala Oroszyjeva.
E-oskrba je namenjena predvsem starejšim, invalidom in bolnikom. Uporabnikom omogoča več samostojnosti, hkrati pa lahko tudi dlje časa ostanejo v domačem okolju.
Ker si številni upokojenci takšne storitve ne morejo privoščiti, so na Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) o sofinanciranju prepričali že več kot 20 občin. "Če bo e-oskrba pripomogla k varovanju ljudi, potem je njihov strošek dolgoročno nižji," je razložila
podpredsednica ZDUS Vera Pečnik.
Zakona o dolgotrajni oskrbi v parlament ni poslala še nobena slovenska vlada
V Veliki Britaniji oskrbo na domu, ki jo predpiše osebni zdravnik, uporablja že več kot 16 odstotkov ljudi. Podobno je na Irskem, Švedskem in Finskem. "Države to financirajo kot javni zdravstveni sistem. To pomeni, da starostnik te storitve ne plača iz lastnega žepa, ampak to ponujajo ali občine ali zdravstveni sistem oziroma sistem socialnega varstva," je pojasnila Oroszyjeva.
In kako je s tem v Sloveniji? Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi uredil finančne in kadrovske vire za pomoč starejšim na njihovih domovih, je pripravljen že več kot dve desetletji, vendar pa ga do zdaj v državni zbor ni poslala še nobena vlada, so še poročali na Planetu.
1