DZ sprejel noveli stanovanjskega zakona in zakona o vodah

DZ je sprejel tudi novelo zakona o vodah in novelo zakona o financiranju občin, zavrnil pa tisto o azbestnem zakonu.

Poslanci so z večino sprejeli dopolnilo NSi, SLS in DeSUS, ki določa, da bo minister s pravilnikom natančneje določil posle in pooblastila upravnika ter ključ delitve obratovalnih stroškov in da se določila zakona uporabljajo za vse večstanovanjske stavbe ne glede na dejanski vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.

DeSUS je kljub nesprejetju njihovih predlogov zakon podprl

DZ je s 30 glasovi proti in 30 za zavrnil dopolnilo DeSUS, da bi bili tudi pri izboljšavah, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, dovolj 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov. Tako ostaja, da je tričetrtinsko soglasje dovolj samo za dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. DeSUS je zakon kljub temu podprl, ker da, kot pravi Vili Rezman, "nekaj pozitivnih sprememb le prinaša".

Novela stanovanjskega zakona sicer ne spreminja temeljnih sistemskih rešitev na stanovanjskem področju, dopolnjuje pa področje upravljanja, subvencioniranja ožjega dela tržnih najemnin, razširja pristojnost ukrepanja stanovanjske inšpekcije ter ureja soinvestitorstvo in partnerstvo za povečanje gradnje neprofitnih stanovanj.

Predlog novele zakona o vodah sprejet z veliko večino

DZ je z veliko večino sprejel predlog novele zakona o vodah. Zavrnili pa so dopolnilo SD, da bi se nadomestilo za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih zagotovilo iz sredstev vodnega povračila. Janko Veber je menil, da bi lahko tako preprečili "nepotrebno dvigovanje cene vode". Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Mitja Bricelj je zatrdil, da se po njihovih izračunih izdatek za pitno vodo na posameznega člana gospodinjstva zaradi tega ne bo zvišal za več kot 0,5 evra.

Novela zakona o vodah poleg nadomestila za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih v slovenski pravni red vnaša določila kopalne direktive in direktive o poplavah ter popravke glede prenosa vodne direktive. Poplavna direktiva pripravljalcem prostorskega razvoja nalaga pripravo načrtov za zmanjševanje poplavne ogroženosti in programe ukrepov za vsa poplavna območja v Sloveniji, namen kopalne direktive pa je poostriti standarde kakovosti za kopalne vode in s tem povečati stopnjo varovanja zdravja kopalcev z določitvijo novih mikrobioloških parametrov. Določa tudi nove minimalne zahteve glede upravljanja kopalnih voda.

Sprejeta tudi novela zakona o financiranju občin

Novela zakona o financiranju občin je bila sprejeta v okviru skrajšanega postopka z 42 glasovi za in 15 proti. Po zagotovilih ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja novela sledi odločbi ustavnega sodišča, o čemer pa imajo v opoziciji pomisleke. Ob torkovi razpravi so v opoziciji opozarjali tudi, da predlog občinam jemlje avtonomijo in je "protiurbano" naravnan, v koaliciji pa so prepričani, da bo zmanjšal razvojne razlike med občinami.

Novelo azbestnega zakona je DZ zavrnil Kot je odločila večina, se je zakonodajni postopek za novelo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki so jo predlagali poslanci Zares, končal. Z novelo so želeli poslanci Zares krog upravičencev po zakonu razširiti tudi na okoliške prebivalce, ki so bili izpostavljeni azbestnemu prahu. Sedaj veljavni zakon se namreč omejuje zgolj na osebe, ki so bile zaposlene v gospodarskih družbah, ki so predelovale ali skladiščile azbest oziroma azbestne izdelke na delovnih mestih, kjer so bile izpostavljene azbestu.