DZ: Prodaja Mercatorja je bila zakonita

Poslanke in poslanci so po predlogu SDS in NSi s 45 glasovi za in 11 proti sprejeli sklep, s katerimi DZ ugotavlja, da je bila pri prodaji Mercatorja dosežena poštena prodajna cena in da je bila prodaja Mercatorja opravljena zakonito. Transparentno ali ne Iz razprave je jasno, da koalicijski in opozicijski poslanci ostajajo na različnih bregovih glede prodaje Mercatorja: prvi trdijo, da je bila prodaja izpeljana strokovno in transparentno, drugi pa, da to ne drži. V opozicijskih poslanskih skupinah so si enotni, da je bil Mercator prodan pod ceno, da je bilo oškodovano državno premoženje in da je bila prodaja preuranjena.

"DZ naj pozove vlado, da ugotovi odgovornost vpletenih" Komisija je DZ predlagala, ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum o oškodovanju pri prodaji Mercatorja in da podpira prizadevanja organov pregona, da na podlagi revizijskih poročil računskega sodišča in drugih ugotovijo, ali obstoja sum kaznivega dejanja ter postopajo v skladu s pristojnostmi. Predlagala je tudi, da DZ pozove vlado, naj glede na ugotovitve računskega sodišča, da obstaja velika verjetnost, da za Mercator ni bila iztržena najvišja kupnina, in glede na ugotovitev, da je bila prodaja napaka, ugotovi odgovornost oseb, ki so bile vključene v prodajo, ter ustrezno ukrepa.

Koalicija: Prodaja je bila zakonita Člani komisije za nadzor javnih financ iz vrst koalicijskih strank pa so državnemu zboru predlagali sprejem nasprotnih sklepov, in sicer, da je bila pri prodaji Mercatorja dosežena poštena prodajna cena in da je bila prodaja Mercatorja opravljena zakonito.

Cvikl: Na volitvah boste za napako dobili oceno Prodaja državnega deleža Mercatorja je po besedah Milana M. Cvikla (SD) mati vseh afer; za prodajo se je s potencialnimi kupci dogovoril predsednik vlade Janez Janša, posel je bil sklenjen z dvema kupcema, ki sta se 12. avgusta 2005 sestala z Janšo. Premier je pred časom že priznal, da je bila prodaja Mercatorja napaka. "Na prihajajočih volitvah boste za to napako dobili svojo oceno," je zažugal Cvikl in dodal, da je "šlo pri prodaji Mercatorja za poskus berlusconizacije Slovenije, kjer se je dalo veliko darilo posameznikom".

Petek: Janša z odsotonostjo priznava slabo vest Očitki opozicijskih poslancev so leteli tudi na odsotnost predstavnikov vlade na današnjem zasedanju. Njihova abstinenca je po prepričanju Milana Petka (LDS), sicer tudi predsednika komisije za nadzor javnih financ, priznanje, da imajo slabo vest in da se je težko izogniti priznanju krivde. "Ta abstinenca vlade je nedopustna in pomeni popolno negiranje demokracije, ki naj bi v tej državi vladala," je zatrdil Petek in spomnil, da na sejo komisije za nadzor javnih financ tudi ni bilo vodstva Kada in Soda, o čemer je pisno obvestil premiera, a na pismo ni dobil odgovora.

"Česa se bojite?" "Česa se bojite, če trdite, da je bilo pri prodaji Mercatorja vse v redu?" je odsotnost vladnih predstavnikov na zasedanju pospremil Srečko Prijatelj (SNS). Ob tem je izrazil upanje, da bo premier Janša toliko vztrajen in pošten, da bo razčlenil svoj stavek, da pri prodaji Mercatorja ni bilo vse tako, kot bi moralo biti.

"Zakaj ste pa Splošno plovbo prodali tujcem?" Prijatelj se ne more strinjati, da je bila prodaja Mercatorja slovenskim kupcem boljša, kot če bi družbo prodali tujcem. "Zakaj pa tega ne govorite pri Splošni plovbi, edinem slovenskem ladjarju, ki ste ga prodali tujcem?" je vprašal Prijatelj, ki zaradi prodaje Splošne plovbe še posebej zameri direktorju Soda Marku Pogačniku. "Najbolje bi bilo, da Pogačnik odstopi s položaja, ker toliko gnojnice, kot jo ima on na glavi, ne spere niti ena cela cisterna vode," poudarja Prijatelj.

Testen: Komisija je delala brez vsake strokovne podlage Ob ostrih kritikah s strani opozicijskih poslanskih skupin pa koalicijski poslanci prodajo Mercatorja vidijo kot upravičeno, strokovno in transparentno izpeljano, cena pa da je bila primerna oz. poštena. Delo komisije za nadzor javnih financ je po prepričanju Cirila Testena (NSi) sledilo želji opozicije in brez vsake strokovne podlage.

"Zaščitili smo slovensko živilsko industrijo" V poslanski skupini SLS menijo, da je bila prodaja Mercatorja domačim podjetjem v nacionalnem interesu, zaščitena naj bi bila slovenska živilska industrija in slovenski proizvajalec, pričakovana je bila demonopolizacija, prav tako je bila s finančnega vidika dobra za Sod in Kad. "Vsaj namen je bil tak," je zatrdil Marjan Drofenik. Kot je dodal, so vprašanja, ali bi lahko za delnico Mercatorja iztržili več, samo ugibanja.

Veršnik: Opozicija ne navaja dokazov Da je bila cena za delnico Mercatorja (takratnih 38.000 tolarjev) pravilna, so prepričani tudi v poslanski skupini SDS. Kot je poudaril Rudi Veršnik, opozicija ne navaja dokazov oz. dejstev, da je pri prodaji prišlo do oškodovanja državnega premoženja.

Koalicija: Sod posloval odlično Poslanci so ta sklep o zakonitosti prodaje Mercatorja sprejeli v okviru poročil nadzornega odbora Soda za obdobje maj 2005 - december 2006 in za leto 2007. Na koncu so s 44 glasovi za in 20 proti sprejeli poročili, dopolnjeni s koalicijskima dopolniloma. Medtem ko so bili v koaliciji prepričani, da je bilo poslovanje Soda in delo nadzornega odbora v omenjenih obdobjih transparentno, poslovanje Soda pa glede na izboljšanje v primerjavi s preteklimi obdobju odlično, pa so precej kritik na račun nadzornih in vodstvenih organov Soda navrgli v opozicijskih poslanskih skupinah.

Opozicija: Najbolj razvpite prodaje niso v poročilih Tako je opozicija menila, da v poročilih nadzornega odbora Soda niso obravnavane najbolj razvpite prodaje deležev v podjetjih, da iz mnogih odločitev obstaja sum o klientelizmu in korupciji ter da je Sod le izvajalec vladne politike. Poslanska skupina Zares je tako med drugim želela, da DZ vlado zaradi netransparentnih in nepreglednih prodaj zoper nadzorne in organe vodenja Soda sprožiti ustrezne postopke. Poleg tega so želeli v Zares vlado kot skupščino Soda tudi opozoriti, da ta postopkov prodaje kapitalskih naložb večkrat ni vodila učinkovito, zato obstaja tveganje, da ni iztržila najvišje kupnine. Njihova dopolnila niso bila sprejeta.

Več pristojnosti za varuha konkurence Poslanci DZ so s 67 glasovi za in tremi proti sprejeli zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Z zakonom se povečujejo pristojnosti urada za varstvo konkurence in tudi kazni za kršitelje. Večina poslanskih skupin je ob obravnavi zakonskega predloga minuli četrtek ocenila, da je novi zakon potreben. Vsebina zakona so omejevalna ravnanja, koncentracija podjetij in oblastna omejevanja konkurence, hkrati pa zakon opredeljuje Urad RS za varstvo konkurence in njegove pristojnosti.

Za kazen deset odstotkov letnega prometa Kazen bo po novem lahko znašala do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Zakon predvideva tudi možnost opustitve sankcij, npr. če kršitelj sodeluje z uradom v zvezi z morebitnimi koncentracijami, omejevanji konkurence ali morebitnimi karteli.