DS ni izglasoval veta na zakon o javnih cestah

Skladno z zakonsko novelo o javnih cestah, ki jo je DZ sprejel minuli torek, bo Slovenija 1. julija letos uvedla vinjete za krajše časovno obdobje.

Zagotovila o sproščenih finančnih sredstvih ni Predlagatelji za odložilni veto so izrazili pomislek, ali bo Evropska komisija kljub spremenjenem vinjetnem sistemu cestninjenja sprostila zamrznjena sredstva oz. nadaljevala s postopkom odobritve sredstev. Kot je pojasnil Darko Fras, moti tudi to, da pravna ocena glede tega, ali gre v tem primeru za diskriminatorno dejanje, ni dovolj poglobljena, saj jo lahko poda le evropsko sodišče.

Mencinger: Novela ponuja rešitev v sili Večina svetnikov se z novelo zakona o javnih cestah sicer strinja, nekateri so celo prepričani, da je imela Evropska komisija glede diskriminatornosti slovenskega sistema cestninjenja prav. Kot je poudaril Jože Mencinger, je rešitev, ki jo uvaja novela zakona o javnih cestah, rešitev v sili. Po njegovih besedah bi lahko Slovenija uvedla tudi režim, skladno s katerim bi tisti, ki si vinjet ne želijo, cestnino lahko plačevali po starem sistemu.

Rus: Ne smemo pustiti, da nas čast finančno uniči

Tudi Andrej Rus je poudaril, da je sedanja ureditev slaba. Po njegovih besedah gre za slabo odločitev prejšnje vlade, ki je "obstoječo rešitev sprejela brez pomisleka; če pa je bila odločitev sprejeta s pomislekom, pa bi jo moral kdo še kazensko preganjati". Po Rusovem mnenju je odločitev sedanje vlade, ki je šla v spremembo sistema, trezna, saj ne smemo pustiti, da nas čast finančno uniči in materialno izčrpa. Pri evropskih sredstvih je po njegovih besedah izgubljen vsak mesec. Treba je priti do denarja in hkrati delati na tem, da se čimprej najde boljša, ustreznejša rešitev.

Štrukelj: Zdaj vsaj obstaja možnost, da EK sprosti sredstva Branimir Štrukelj se strinja, da ni zagotovila, da bo Evropska komisija s spremembo cestninjenja sprostila zamrznjega sredstva. Je pa po njegovih besedah zagotovo, da jih ne bo sprostila, če Slovenija ne bo naredila ničesar. Možnost zdaj obstaja, če zakona ne bi podprli, je sploh ne bi bilo, je poudaril Štrukelj.

Peršak: Nasprotovanje novi rešitvi je kazanje mišic

Tone Peršak je poudaril, da je Slovenija z velikim navdušenjem sprejela veliko odločitev, ki so imele še slabše posledice, kot jih bo imel spremenjen vinjetni sistem cestninjenja. Nasprotovanje novi rešitvi cestninjenja je po njegovih ocenah poteza, s katero želijo zdaj nekateri pokazati, da se Sloveniji ne more vzeti pri vseh zadevah.

Obstaja možnost referenduma Ker DS danes ni izglasoval veta na novelo zakona o javnih cestah, obstaja možnost, da bo SDS vložila zahtevo za izvedbo referenduma o tem zakonu. Kot je predsednik SDS Janez Janša dejal preteklo sredo, bodo v SDS, "če državni svet ne bo izglasoval veta na zakonsko novelo in vlada ne bo resno razmislila o tem, da z novelo zakona o javnih cestah dela veliko neumnost, resno razmislili, da vprašajo državljane, ali se s tem strinjajo".

Državni svet zavrnil predlog veta na policijsko novelo

Z osmimi glasovi za in 19 proti pa so državni svetniki zavrnili predlog veta na novelo zakona o policiji. Predlog za sklic izredne seje državnega sveta je v petek vložila skupina osmih državnih svetnikov, ki je menila, da novela prinaša širitev policijskih pooblastil.

Prvopodpisani pod zahtevo za sklic izredne seje državnega sveta, državni svetnik Rastislav Reven, je v svoji razpravi opozoril na predvidena policijska pooblastila, ki po njegovem mnenju posegajo v integriteto posameznika. Notranja ministrica Katarina Kresal je v odgovoru pojasnila, da ne gre za širjenje policijskih pooblastil, pač pa le za natančnejšo opredelitev pooblastil, ki so se izvajala že doslej.

Pretiran poseg v integriteto posameznika Po mnenju predlagateljev veta novo pooblastilo opredeljuje, da sme policist iz razlogov javne varnosti z namenom zasega predmetov opraviti pregled osebe in stvari, ki jih ima ta pri sebi, če je na podlagi neposredne zaznave policista podana utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z zakonom potrebno zaseči. Tako se zastavlja vprašanje o sorazmernosti in s tem dopustnosti posega v pravice posameznika. Gre za širitev policijskih pooblastil, ki so z vidika ustavnega načela sorazmernosti po vsebini, kot je predlagana, nesorazmerni in predstavljajo pretiran poseg v integriteto posameznika.

Pomisleki glede imenovanje direktorja Vlagatelji veta so imeli pomisleke tudi v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja policije.

Preširoko definirana preiskava oseb Glede preiskave osebe pa je dejal, da je področje preširoko. Sprejemanje tako široke definicije, kot jo določa novela, bi bilo po njegovem mnenju škodljivo ne le za občane, pač pa tudi za policiste. Za enako situacijo se bo lahko govorilo, da ima prav policist, vendar pa bo občan to lahko izpodbijal. Kot je poudaril, se ob tem odpirajo tudi možnosti, da bi policisti pooblastilo zlorabili za osebne namene.

Kresalova: Novela prinaša depolitizacijo policije Notranja ministrica Katarina Kresal je v razpravi dejala, da novela prinaša depolitizacijo policije in da policijsko pooblastilo pregleda osebe samo podrobneje definira že obstoječo zakonodajo. Kresalova je glede imenovanja generalnega direktorja policije povedala, da seveda gre za drugačno sistemsko ureditev, saj je obstoječa po njenem mnenju slaba. Prepričana je, da so načini iskanja potencialnega kandidata za generalnega direktorja policije še vedno odprti. Kot prvi korak k depolitizaciji policije pa je omenila "izjemno zaostritev" pogojev za to delovno mesto.

Glede pooblastila pregleda osebe pa je ministrica dejala, da novela "omejuje diskrecijo" policistov oz. omejuje njihov manevrski prostor. Novela po njenem daje točno določena pravila policistovega ravnanja. Kot je pojasnila, gre za različne stopnje: varnostni pregled, ko policist ne sme pregledati žepov, pregled osebe, ko ti oseba mora pokazati žepe, in osebna preiskava, za katero se zahteva sklep sodišča. "Ne gre za vsebinsko nova pooblastila. Gre za reorganizacijo tega člena," je poudarila Kresalova.

O pojmu "utemeljena verjetnost" V nadaljevanju je svetnik Dušan Semolič izrazil podporo zakonu, a dejal, da bi bilo vendarle pomembno, da bi svetniki slišali jasno pojasnilo glede pregleda osebe. Rastislav Reven pa je opozoril na pojem "utemeljena verjetnost", ki je po njegovem zelo širok. Kresalova pa je ob koncu še pojasnila, da je omenjeni pojem utemeljen v pravu in da gre za standard, "ki je zelo dobro znan v stroki". Svetniki so nato s štirimi glasovi za in štirimi proti sklenili, da veta na policijsko novelo ne podpirajo.

Brez razprave o zakonu o jamstveni shemi

Interesna skupina komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je svoj predlog o vetu na zakon o jamstveni shemi umaknila. Državni svet tako o tem ni odločal, to bo opravil jutri, torej v torek 2.6.

Državni zbor je zakon o jamstveni shemi sprejel minulo sredo. V zakonu je tudi prepoved bankam, da bi v okviru svojega poslovanja kreditirale menedžerske odkupe v primerih, ko je prišlo do kršitev zakonodaje.